Izkušnje, znanje, zagnanost in vizija so aduti kmetije Svenšek iz Sel, ki je pred petimi leti in pol osnovni kmetijski panogi – poljedelstvo in prašičerejo – nadgradila še z oljarno. »Daleč naokoli ni bilo nobene oljarne, na naši kmetiji pa so oljne buče stalnica v kolobarju, zato sem ocenil, da je to dobra in predvsem podjetna priložnost za nadgradnjo kmetije,« pripoveduje 47-letni gospodar Boris Svenšek, po poklicu mizar, po srcu oljar. Ni se motil, saj se je ime nove oljarne na Dravskem polju hitro razširilo med ljubitelji pristnega bučnega olja.

Boris Svenšek, po poklicu mizar, po srcu oljar
»Naša kmetija v Selah je srednje velika in mešana. Obdelujemo okrog 30 hektarjev, dejavnosti so razpršene od poljedelstva, prašičereje do vinogradništva – imamo le 600 trsov vinske trte na obrobju Haloz za lastne potrebe –, zadnjih pet let pa postaja pomembna dopolnilna dejavnost oljarna in zato večji obseg pridelovanje oljnih buč,« uvodoma kmetijo predstavi Boris Svenšek, ki je kmetijo prevzel leta 2017. Ker ga reja plemenskih svinj ni veselila, niti v tem ni videl razvojne priložnosti, je iskal nekaj novega. Navdušilo ga je oljarstvo, njegovo zamisel pa sta podprla tudi starša Tomi in Jožica ter žena Lidija. V dobrem letu po prevzemu kmetije je na domačem dvorišču že odprl sodobno oljarno z vso potrebno opremo za pridobivanje črnega zlata.

POGLEJTE kratko VIDEO predstavitev kmetije.

»V družini smo veliki ljubitelji bučnega olja. Še na dopust ga vzamemo s sabo, saj ni hujšega kot ostati brez pravega bučnega olja,« hudomušno pove Boris, ki prisega na domače 100-odstotno bučno olje. »Nekdaj smo bučno olje uporabljali le na vzhodnem delu države, zdaj pa je priljubljeno po vsej Sloveniji in tudi čez mejo. Ker imamo znanja in izkušenj o pridelavi oljnih buč dovolj, priljubljenost bučnega olja pa iz leta v leto raste, sem se odločil za dopolnilno dejavnost pridobivanja rastlinskega olja in predelave semen oljnih rastlin. Nova dejavnost naj bi mi prinesla dodatni zaslužek, hkrati pa sem želel kar najbolje izkoristiti delovno moč in možnost nadgradnje naše kmetije,« o svoji odločitvi pove naš sogovornik.

Bučno To go, priročna pločevinka za na pot

OD JESENI DO KONCA ZIME NI PREMORA
Ker v njihovi neposredni bližini ni nobene oljarne, je delo pri Svenškovih steklo hitreje, kot je Boris pričakoval. »Po poklicu sem sicer mizar, zato naj bi bila oljarna le delo ‘ob vikendih’, moj dodatni zaslužek, a je bilo povpraševanje po bučnem olju in uslugah stiskanja oljnih semen že prvo leto večje od načrtovanega,« pove oljar, ki je moral pustiti službo in se povsem posvetiti oljarni.

Počasi opušča tudi prašičerejo. »Imamo le še dve plemenski svinji za potrebe družine, starša pa sta jih na vrhuncu imela tudi po dvanajst. Pridelujemo pšenico in koruzo za prodajo zrnja, površine z oljnimi bučami pa vsako leto večamo. Letos smo jim odmerili že devet hektarjev. Zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer – od suše, deževja do visokih poletnih temperatur v zadnjih letih – količina pridelka sicer niha, a smo zadovoljni. Letošnje razmere so bile za pridelovalce oljnih buč slabe, saj smo morali po obilnem spomladanskem deževju in slabi kaljivosti dve tretjini buč nasaditi na novo. Kljub temu bo letošnji pridelek povprečen. V dobri letini na enem hektarju pridelamo med 800 in 900 kilogramov posušenih bučnih semen, letos bomo to težko dosegli,« ocenjuje naš sogovornik.

Bučno olje lahko dodamo tudi mnogim sladkim in slanim jedem.

V oljarni je najbolj živahno od pozne jeseni in čez zimo, ko stroji delajo neprekinjeno. »Takrat oljarna dela noč in dan, toplejši del leta pa po potrebi – dva- do trikrat na teden. Olje namreč stiskamo sproti, da je kar se da kakovostno. Na uro lahko predelamo približno 100 kilogramov bučnic. Poleg domače predelave nudimo tudi uslužnostno stiskanje. K nam prihajajo z vseh koncev Slovenije, od Žalca, Slovenj Gradca do Brežic in Ljutomera. Ker se zares trudimo pri svojem delu, se stranke vračajo. Zaupa nam tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora, tudi zanje stiskamo olje,« ponosno pove Svenšek.

»Razmerje prihodkov od prodaje bučnega in sončničnega olja – semena sončnic dokupimo – in od stiskanja bučnic za druge je približno enako,« pove glavni oljar, ki mu na vrhuncu del na pomoč priskočijo tudi žena Lidija, otroka, starša in bližnji sorodniki. Oljarno je zasnoval sam in to zelo premišljeno, zato v njej vse procese lahko opravlja sam. »Oljarna je večinoma avtomatizirana, da je ročnega dela čim manj. Imam vse stroje, od sejalnice semen do stiskalnice in polnilnice olja. Oljarno smo opremili brez nepovratnih evropskih sredstev, vse z lastnimi sredstvi. Stroške sem si znižal z nakupom rabljene opreme, ki pa ni bila nikoli rabljena, ampak le sestavljena. Načrte za izboljšave in nadaljnji razvoj naše butične oljarne že imam. Z bratrancem bova izdelala novo sušilnico za bučna semena, saj želim ponuditi tudi usluge sušenja bučnih semen. Ker imava skupaj dovolj znanja, jo bova izdelala sama in tako prihranila nekaj deset tisoč evrov. Za novo bi moral odšteti okoli 75.000 evrov,« navdušeno pripoveduje.

PRODAJA STEKLA, POVPRAŠEVANJE RASTE
Boris o svojem delu pripoveduje s takim navdušenjem, da je vprašanje o tem, kako težko se je poslovil od svoje zaposlitve, povsem odveč. Delo v oljarni ima preprosto rad, zato mu ni nič pretežko. Pravi, da se pri delu še izpopolnjuje, saj je teorija eno, drugo pa pokaže praksa, in vsa nadgradnja temelji na tem, da si delo čim bolj olajša.

Njihov prodajni uspeh pripisuje predvsem kakovosti bučnega olja. »Pogoj za kakovostno bučno olje je seveda v bučnih semenih, njihovem pravilnem in primernem sušenju ter vseh nadaljnjih tehnoloških postopkih in procesih, da iz semen iztisnemo kar najboljše olje,« pove. Da je olje Oljarne Svenšek zares izvrstno, pa potrjujejo tudi zlata priznanja z državnega ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. »Že pri prvem sodelovanju na ocenjevanju smo za 100-odstotno bučno olje prejeli zlato priznanje, na kar sem še posebno ponosen,« pravi Boris. Priznanja pa osvajajo tudi izven domačih meja, v sosednji Avstriji in na Hrvaškem.

Oljarna Svenšek je izvrsten primer, kako s premišljenimi koraki in raziskavo trga zgraditi zgodbo o uspehu. Prvih nekaj let so izpopolnjevali tehnologijo pridelave oljnih buč in stiskanja olja za domačo porabo in prijatelje, šele nato so se v družini odločili za naslednji korak – odprtje oljarne. Ta je kmalu postala najdonosnejša dejavnost na kmetiji.

Priznanja pa pospešujejo tudi prodajo, saj so kupci pozorni na odličja, s katerimi se ponašajo izdelki. Tudi pri bučnem olju ni nič drugače. »Vsi pravi ljubitelji bučnega olja iščejo le najboljšega. Povprečno olje zanje ni dovolj dobro. Ker je povpraševanje po bučnem olju večje od lastne pridelave, moramo približno enako količino bučnih semen, kot jih pridelamo sami, dokupiti. Bučno olje pridobimo s toplim stiskanjem, opremo za hladno stiskanje pa naj bi dobili še letos. Bučna semena najprej posušimo, da imajo le 6 % vlage. Nato semena zmeljemo, dodamo jim vodo in sol in segrevamo 45 minut do največ 120 stopinj. Zaradi segrevanja se iz semen v stiskalnici lažje sprošča olje, ki dobi značilno aromo in okus,« nam postopek pridobivanja bučnega olja opisuje oljar. Ostanek stiskanja bučnih semen je bučna prga, ki jo zmeljejo in prodajo za krmljenje živali, saj je izjemno beljakovinsko hranljiva.

Poleg 100-odstotnega bučnega olja pripravljajo tudi solatno olje (bučno olje, pomešano z belim oljem) in sončnično olje, saj so lani kupili luščilec sončničnih semen. Za vse tiste, ki se bučnemu olju ne želijo odpovedati niti na dopustu, pa so pripravili posebno polnjenje v priročni manjši pločevinki, izdelek pa poimenovali Bučno To go. V ponudbi imajo tudi pražene slane in neslane bučnice.

BUČNO OLJE NI SAMO ZA NA SOLATO
Bučno olje je vedno bolj priljubljeno po vsej Sloveniji, zato pridobivanje olja pri Svenškovih komaj sledi povpraševanju. »Prvi kupci so bili moji nekdanji sodelavci in prijatelji, krog kupcev pa se je kmalu razširil po vseh regijah tudi po zaslugi priporočil zadovoljnih kupcev. Ti so še vedno naša najboljša reklama. Tudi na Primorskem imamo ljubitelje črnega zlata in ni se jim težko pripeljati k nam po steklenico ali dve. Največ olja prodamo kar v domači prodajalni, ki smo jo uredili na kmetiji, izdelke pošiljamo tudi po pošti, jih dostavljamo in ponujamo na izbranih prodajnih mestih na Ptuju, v Ljubljani in v agromatu Hajdoške korpe v Hajdošah pri Ptuju. Ponosni smo, da je naše bučno olje tudi protokolarno darilo domače občine Videm pri Ptuju, kot kulinarični spominek pa je na voljo tudi v Turistično-informacijskem centru Ptuj,« našteva Svenšek.

Z veseljem sprejmejo tudi večje skupine, ki jim predstavijo svojo dejavnost, postopek pridobivanja bučnega olja, pripravijo še pokušino njihovih olj ter pogostitev z bučnimi dobrotami – sladkimi in slanimi. »Ljudem želimo pokazati, da bučno olje ni samo za na solato, ampak ga lahko dodamo tudi mnogim drugim jedem. Izvrstna je potica z nadevom iz zmletih bučnih semen, bučno olje lahko dodamo tudi testeninam, juhi …. pripravimo skutni namaz z bučnim oljem in bučnicami ali pa ga prelijemo po vaniljevem sladoledu,« izvemo.
Boris že snuje načrte za prihodnost in širitev oljarne. »Razmišljam o mobilni prodaji bučnega in sončničnega olja manjšim trgovinicam po Dolenjski, naložbi v zmogljivejšo sušilnico za bučna semena, da bom lahko že letos ponudil tudi uslužnostno sušenje bučnih semen. Zaradi vedno večjega povpraševanja za stiskanje olja pa bi lahko v kratkem novo delovno mesto ponudil še komu,« konča naš pogovor Boris Svenšek.