Prišel je čas, ko vsaj otroci vedo, pri čem so. Zanje so se začele zaslužene počitnice, ko bodo kmečki otroci in tisti na počitnicah pri sorodnikih na kmetiji naročili zvečer, da jih moramo zjutraj zbuditi, da bodo šli z nami na njivo, v hlev »futrat« teličke ipd. Čas, ko bomo v njihovih očeh videli žar ob rojstvu nove živali na kmetiji, zvečer pa jih bomo od utrujenosti morali nesti v posteljo.

Za nas kmete pa se začenja čas spravila pridelkov z njiv. Čas, ko nam narava pobira sadove dela. Čas, ko smo
pravkar stopili v žetev, pa cena odkupa žita, katerega količina je krepko podpovprečna na hektar, še vedno ni povsem znana, je pa iz pogovorov z odkupovalci razvidno, da bo tudi ta porazna. Čas, ko nam temperature jemljejo litre mleka, ki mu odkupna cena pri kmetu iz meseca v mesec še vedno pada. Čas, ko živali ob zmanjšanem zauživanju slabše priraščajo …

Seveda smo tudi v času vlaganja zahtevkov za neposredna plačila, katerih ukrepi še tudi niso vsi povsem jasni, ko politika še vedno spreminja kriterije. Ko se je treba odločiti za posamezne ukrepe, pa je drugi dan sprememba uredbe in ugotoviš, da kriterijem tvoja kmetija ne zadošča več. Ponovno kličeš svetovalca, ki je povsem zmeden od nejasnosti politike in pritiskov kmetov, saj mora nenehno vnašati dopolnitve vlog. Čas, ko politika ne ve, ali bo imela za posamezne ukrepe na voljo sredstva skozi celotno programsko obdobje ali morda leto ali dve.

Nas kmete to vse postavlja v nekakšen riziko, zato bi morali biti ukrepi jasni vsaj eno sezono prej, da se kmetija na to lahko pripravi, oz. bi se za določene ukrepe, kjer potrebujejo kmetije večje denarne vložke, moralo doreči prehodno obdobje, kot na primer v vstopu v ekološko kmetijstvo. Mar res lahko zgolj nekaj deset kmetov v Sloveniji gre v ukrepe, ki zahtevajo najsodobnejšo različico strojev? Vse tiste, ki pa si tega ne morejo privoščiti, jim bomo pa sredstva še dodatno zablokirali? Bogate delali še bogatejše? Reveže in male kmete pa še revnejše? Tako kot se dober gospodar ob nedeljskem kosilu pri mizi s svojo družino pogovori, kaj se bo delalo v tednu, ki prihaja, če bo vreme sončno in suho ali če bo hladno in deževno. Kot skuša nagovoriti svoje otroke, da bi po končanem šolanju nadaljevali družinsko tradicijo in kmetijo razvijali naprej. Da bomo tudi pri vnukih videli ta žar v očeh pri kmečkih opravilih …

Dragi politiki, spoštovani kmetje in drugi pogajalci. Dva meseca je od protesta. Slovenski kmetijski politiki smo dokazali, da ni delala v skladu z ustavo, da se niso držali navodil EU politike. Še vedno pa se, hvala bogu, predstavniki nas, kmetov pogovarjajo. Pozivam vas, da si kmetje po dveh mesecih tedenskih srečanj že zaslužimo kakšen pisni dokument, kaj se je spremenilo na boljše. Vrh MKGP pa pozivam, da so tam za to, da delajo za kmeta, da se pogajajo za kmeta in da se ministrica skupaj s predstavniki kmetov mora pogajati z ostalimi ministrstvi, s predsednikom vlade. Pogajati za nas. Za boljše pogoje tistih, ki še, in tistih, ki še bodo nadaljevali to trnovo pot življenja, posvečeno pridelavi hrane za nas, potrošnike. Spoštovani kmetje, naj nam narava prizanese. Čas počitnic pa v čim večji meri preživite s svojimi otoki, vnuki. Kajti ne pozabimo: »Družina je naš zaklad, saj so otroci naše največje bogastvo.«