Dan državnosti je še posebno slovesen na Bučki. Tam vsako leto na ta dan priredijo Semanji dan, del katerega
je tudi ocenjevanje šarkljev – biskvitnih, umešanih in kvašenih.

Letošnja šarkeljada je bila že devetnajsta po vrsti, prvih šest let je bila to društvena prireditev članic Društva podeželskih žensk Bučka, nato pa je pod okriljem Zveze kmetic Slovenije prerasla na državno raven.

Po več letih se je prireditveno dogajanje letos preselilo na novo lokacija, na gasilski poligon na začetku kraja, kar je bilo mnogim zelo všeč. Vida Gros, dolgoletna predsednica DPŽ Bučka, je bila skupaj s članicami zadovoljna zelo dobrega odziva in dejstva, da jim niti epidemija ni pretrgala vsakoletne tradicije ocenjevanja tega
priljubljenega domačega peciva. Tudi letos se je na Bučki trlo obiskovalcev, ki so se sprehodili med mnogimi stojnicami, na katerih so ponujali lokalne pridelke in izdelke ter druge izdelke domače obrti, pod šotorom pa so si ogledali razstavljene šarklje in jih tudi pokusili.

NAJVEČ UMEŠANIH ŠARKLJEV
Na delu je bila tričlanska komisija, ki je imela zares zahtevno nalogo. Oceniti je morala kar 57 šarkljev, ki so bili razvrščeni v različne kategorije. Predsednica ocenjevalne komisije Elizabeta Verščaj je bila navdušena, da se je končno več sodelujočih odločilo pripraviti kvašeni šarkelj, to je šarkelj naših babic. Teh je bilo 16, kar je dosti več kot prejšnja leta, 41 šarkljev je bilo umešanih, biskvitnega šarklja pa letos ni prinesel nihče.

Šarkelj je že od nekdaj priljubljeno domače pecivo

Še nikoli prej na šarkeljadi niso zmagali kar štirje šarklji. Letos pa so Nežki Dulc (DPŽiD Bela Cerkev), Ljubici Hočevar (DPŽ Bučka), Karolini Šinkovec (Krško) in Jožici Bobnar (DKŽ Novo mesto) uspeli popolni šarklji, saj jim komisija ni odškrtnila niti drobtinice točk. Vsi so dobili maksimalno število – 40 točk! Vsi zmagovalni šarklji so bili drugačni: Jožica je spekla marmornega, Ljubica pomarančnega, Nežka pehtranov kolač, Karolina pa umešanega. Vse so bile presenečene nad uspehom, a izjemno vesele in ponosne.

Veliko pohvalnih besed je Verščajeva namenila tudi preostalim izdelkom, saj so bili lepi, okusni in inovativni: en šarkelj je bil slan, trije pa narejeni iz brezglutenske moke. Sedemnajst šarkljev je imelo dovolj točk za zlato priznanje, 30 je bilo srebrnih, 9 bronastih, en izdelek je prejel zahvalo. Verščajeva je še pojasnila, da so kvašeni šarklji prejeli nekoliko nižjo oceno kot umešani. »Razlog za to je tehnika priprave šarklja, ki se ne zavija kot potica, ampak se v šarkelj sestavine vmešajo. Zavijanje je dovoljeno le pri koroškem šarklju, kar pa je treba navesti na deklaraciji ob prijavi,« je pojasnila predsednica ocenjevalne komisije.