Naravne danosti kmetijskih površin v Sloveniji so takšne, da so v glavnem poraščene s travinjem. In vzdrževanje takšne krajine je mogoče le z rejo travojedih živali. Tudi govedo spada sem. In ravno to govedo je ničkolikokrat predmet razprav o iskanju krivca za previsoke toplogredne pline. Ampak pri današnjem zapisu to ne bo pomembno, temveč bi rad spregovoril o tem, kakšno goveje meso ima potrošnik na voljo v Sloveniji.
Trdno sem prepričan, da imamo v Sloveniji rejce govedi, ki vzredijo kakovostno mlado pitovno govedo. Podatki kažejo, da je poraba antibiotikov manjša, rejci v veliki večini izvajajo dobrobit živali, kmet pa vsako žival tudi pozna. Prehrana živali pa temelji na travi, koruzi.

Kadar pa je v ospredju kakovost, pa seveda postanemo takšni rejci zanimivi za kupce iz tujine. Kaj pa domači kupci? Priznati je treba, da so tiste večje reje v glavnem prisiljene prodajati v tujino. Žal na koncu odloči realizacija odkupa in cena, kajti dobra reja zahteva višje stroške in edini realen ukrep kmeta je, da proda odkupovalcu, ki ponudi več. Žal se pri nas še vedno dogaja, da odkupa ni. Zakaj, ni jasno, ampak verjetno ni treba biti ekspert, da ugotoviš, da je to povezano s ceno, ki ne dosega cene na drugih trgih.

Potem pa, kako že? Malo se kupi našega, veliko tujega in je na koncu vse naše? Morda razmišljanje v napačno smer, ampak mar si slovenski potrošnik ne zasluži vedeti, kaj kupuje? Kje so sedaj masne bilance, o katerih je bilo veliko govora? Morda jih ne bo, ker se bodo našli različni razlogi, da za slovenskega potrošnika morda ni tako pomembno, kaj se mu ponudi, temveč je za njega pomembna samo cena. Ta pot bi bila nepoštena, s preveč interesi tistih, ki jim uspeva ponuditi potrošniku nekaj, kar ni tisto, kar bi moralo biti.

Kaj je razlog? Domači odkupovalci ne znajo prepoznati kakovosti, ali pa je morda nočejo? Toda na koncu je slovenski potrošnik spet tisti, ki mora vse plačati. Seveda pa lahko trdim, da slovenski potrošnik plača veliko tudi za tisto, kar ne spada med kakovostno goveje meso. Ko po trgovinah gledam izdelke, nikakor ne morem razumeti, kako se lahko tako močno promovira govedina iz tujine (argentinski steaki …). Ali tako hitro pozabimo na prizore, ki na slikah prikazujejo industrijske reje goveda, kjer je nekaj deset tisoč živali? Ali je res možno verjeti, da od tam daleč prihaja k nam najboljša kakovost? Morda je meso res bolj mehko. Zakaj? Predstavljajte si vso dolgo pot od tam daleč.

Za nas Slovence je pa žal značilno, da imamo raje tuje kot domače. Nekje sem zasledil podatek, da se kar 70.000 glav govedi iz Slovenije izvozi v sosednje države, kot sta Avstrija in Italija, in ob tem se mi res poraja vprašanje, kaj dejansko potem ostane doma v Sloveniji?

Kaj ima na krožniku naš slovenski potrošnik?

Kolumno pripravlja: ZSPM