Na Brdu pri Kranju so konec maja podelili priznanja v okviru natečaja Prostovoljec leta 2025, ki ga je že štiriindvajsetič pripravil Mladinski svet Slovenije. Gostiteljica dogodka je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Med številnimi navdihujočimi prostovoljskimi zgodbami iz vse države je posebno pozornost pritegnilo Društvo podeželske mladine Krško, ki je za projekt Parakmečko popoldne prejelo priznanje za posebne dosežke.

Na natečaj Prostovoljec leta 2025 je prispelo 142 prijav, in sicer 121 za posameznike in 21 za projekte.

Ko osebna izkušnja postane ideja za dobro delo

Projekt Parakmečko popoldne ni nastal za pisalno mizo, ampak iz osebnih življenjskih izkušenj članov društva: Filipa, Martine in Tjaše, ki imajo sorojenca s cerebralno paralizo, zato dobro poznajo vsakodnevne izzive oseb z invalidnostjo.

V sodelovanju z Društvom Sonček Posavje so pripravili dogodek, na katerem so udeležencem rehabilitacijske kolonije v Bušeči vasi približali aktivnosti, ki jih sicer doživljajo člani podeželske mladine. Tradicionalne kmečke igre in kviz so prilagodili tako, da so lahko v njih enakovredno sodelovali tudi mladostniki in odrasli z invalidnostjo.

Udeleženci so se preizkusili v slalomu z invalidskim vozičkom, razvrščanju pridelkov, ruženju koruze in kmečkem kvizu. To je bilo za vse sproščeno popoldne, polno smeha, sodelovanja in novih izkušenj. Za mnoge je bilo najpomembnejše prav to, da so lahko aktivno sodelovali, doživeli občutek uspeha in postali del skupine.

Projekt pa ni obogatil le udeležencev. Tudi mladi prostovoljci so skozi pripravo in izvedbo razvijali empatijo, razumevanje ter občutek za sočloveka.

V Društvu podeželske mladine Krško so ob prejemu laskavega naziva poudarili, da priznanje pripada celotni ekipi. Pri projektu so sodelovali Tjaša Mavsar, Martin Mavsar, Filip Habinec, Tinkara Kranjčevič, Žan Hostar, Alen Lenič in Zala Simonišek – njim gre največja zahvala. Posebno hvaležni pa so tudi Društvu Sonček Posavje in njegovi predsednici Nataši Solomun, saj so idejo takoj podprli in pomagali pri njenem uresničevanju.

V društvu pravijo, da jim priznanje pomeni veliko več kot le potrditev dobro opravljenega dela. Je dokaz, da lahko tudi manjša lokalna društva ustvarijo projekte, ki pustijo sled v skupnosti in ljudem polepšajo življenje. Hkrati pa je priznanje tudi spodbuda za njihovo nadaljnje delovanje.

Prostovoljstvo bogati in spreminja skupnost

Komisija je podelila nazive naj prostovoljcem in prostovoljkam v treh starostnih skupinah, naziv naj mladinske voditeljice, naj mladinskega projekta ter dve priznanji za posebne dosežke. Priznanja sta podelili predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik in predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, ki je v svojem nagovoru poudarila, da se prostovoljstvo ne meri s številkami in priznanji, pač pa z življenji, katerih se dotakne, z odpravljanjem revščine, varovanjem okolja in zmanjševanjem neenakosti: »Živimo namreč v času, ko smo obdani z množico informacij, hitrih sprememb, ko morda hitreje sodimo kot poslušamo, in včasih spregledamo človeka ob sebi. Prav zato je prostovoljstvo tako dragoceno, ker nas vrača k bistvenemu; zavedanju, da človek človeku ni ovira, pač pa priložnost za dobro delo.«

Eva Kotnik, predsednica MSS: »Prostovoljske zgodbe se ne pišejo same od sebe. Nastajajo v okolju, ki jih omogoča. Zato ni dovolj, da prostovoljstvo samo občudujemo, temveč je naša odgovornost, da zanjustvarjamo ustrezne pogoje. Če si želimo solidarnih, odgovornih, angažiranih in povezanih skupnosti, potem moramo vlagati v ljudi, ki jih soustvarjajo.«

Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let je postal Črt Štibelj iz Kranja na predlog Zveze tabornikov Slovenije. Črt je lani opravil več kot 800 prostovoljnih ur, njegovi največji dosežki pa so oživitev taborniške družine, dvig motivacije in aktivnosti v rodu ter pomemben doprinos k razvoju večjih projektov, tudi kot pobudnik in gonilna sila. S svojo energijo, idejami in vizijo prispeva k razvoju celotnega rodu, posebej pa izstopa njegova skrb za posameznike – redno se posveča vodnikom in vodom ter jim pomaga pri načrtovanju dela in reševanju izzivov. Naj prostovoljka v starostni skupini do 19 let je postala Metka Zupančič iz Novega mesta, in sicer na predlog tamkajšnje Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije. Metka je prostovoljka že od osnovnošolskih let in skrbi za tutorstvo sošolcem in mlajšim dijakom pri zahtevnih predmetih, sodelovala pa je tudi pri drugih prostovoljskih aktivnostih. Kot pravijo na njeni šoli, je s svojo pozitivno naravnanostjo in energijo k prostovoljstvu navdušila tudi druge vrstnike ter postala pomemben vezni člen med svetovalnimi delavkami in dijaki, ki so potrebovali pomoč.

Naj prostovoljec v skupini 20–29 let je postal Jan Špiclin iz Ivanjkovcev v občini Ormož na predlog Inštituta Zlata pentljica. Jan je vodja projekta Onko pri Društvu študentov medicine Slovenije, kjer soustvarja in povezuje številne preventivne, izobraževalne in humanitarne aktivnosti. Bil je vodja zbiranja darovanih las za izdelavo brezplačnih lasulj za otroke in mladostnike z rakom. Naj prostovoljka v isti skupini je postala Kaja Rukav iz Dornave na predlog Društva Humanitarček. Kaja je že skoraj 15 let prostovoljka, svoje izkušnje iz lokalnega okolja pa širi na mednarodno raven. V Gambiji je devet mesecev delovala v vrtcih, sirotišnici, šolah in centru za otroke s posebnimi potrebami. S svojo predanostjo in sposobnostjo povezovanja ljudi ustvarja trajne spremembe doma in v svetu.

V starostni skupini 30 let in več sta naziv naj prostovoljec/ka prejela Božidar Kanalec iz Kobarida na predlog Društva ledvičnih bolnikov Posočja in Majda Keček iz Ormoža na predlog združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Naziv naj mladinske voditeljice je prejela Nastja Planinc iz Hrastnika, naziv naj mladinskega projekta pa Zveza tabornikov Slovenije za projekt Zlet 2025. Projekt je lani poleti na Krasu združil več kot 1300 udeležencev in več kot 300 prostovoljcev, ki so na 17 hektarjih naravnega prostora ustvarili »mesto v malem« in pri tem skupaj opravili več kot 268.000 prostovoljnih ur. Poleg prej omenjenega projekta DPM Krško je priznanje za posebne dosežke prejela še Andreja Udovič iz Škofljice na predlog Ozare, nacionalnega združenja za kakovost življenja. Prostovoljka na lastno pobudo zbira donacije za aktivnosti uporabnikov ter redno vodi kuharske delavnice, ki uporabnike spodbujajo k zdravemu načinu življenja in samostojnosti, udeležuje pa se tudi aktivnosti ozaveščanja o duševnih motnjah in s svojo dejavnostjo ustvarja resnično spremembo v skupnosti.

Barbara Remec
Fotografija: Mladinski svet Slovenije