Kulturna in kulinarična prireditev Skleda polna meda
Ob svetovnem dnevu čebel je v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi zadišalo po medenih dobrotah, prostor pa so napolnili pesem, folklora in zgodbe o pomenu čebel za človeka in naravo. Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je že petič pripravilo kulturno-kulinarično prireditev Skleda polna meda, s katero ohranja zavedanje o nepogrešljivi vlogi čebel ter bogati dediščini slovenskega čebelarstva.
Prireditev je povezovala Cvetka Peterlin, ki je pozdravila številne obiskovalce, župana Občine Šmarješke Toplice mag. Marjana Hribarja, predsednika Čebelarskega društva Škocjan – Šmarjeta Slavka Globevnika, čebelarja in predavatelja Romana Košaleta ter druge goste in nastopajoče. Dogodek je odprla s čebelarskim pozdravom »naj medi« in spomnila, da svetovni dan čebel praznujemo 20. maja, na rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše. Ob tem je poudarila, da je bilo 1. decembra 2022 slovensko čebelarstvo vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine kot način življenja. Vpis je za Slovenijo zaveza, da ustvarja pogoje, ki čebelarstvu omogočajo vse razsežnosti razvoja – od kmetijskega, raziskovalnega, izobraževalnega, družbenega, okoljskega in seveda kulturnega. Slovenija se lahko pohvali z izjemno pestrostjo čebeljih vrst, saj jih je bilo doslej zabeleženih kar 564. »Čebele so nepogrešljiv del našega ekosistema,« je poudarila.
V imenu Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je zbrane nagovorila članica upravne ga odbora Nežka Dulc. Posebno zahvalo za prve korake in razvoj prireditve je namenila predsednici društva Betki Verščaj, ki je že drugo leto vodenja društva pripravila izbor številnih receptov za sladke medene jedi in tako spodbudila članice k ustvarjanju bogate ponudbe medenih dobrot. Ker se zaradi bolezni dogodka ni mogla udeležiti, so ji zaželeli čimprejšnje okrevanje in da se čim prej vrne kot čebelica v panj.

Izberimo slovenski med
Dulčeva je povedala, zakaj je nastala ta prireditev. Spomnila je na izjemen pomen in vlogo čebel za prehransko varnost in ohranjanje naravnega ravnovesja. Od čebel je odvisno naše preživetje. Brez njihovega opraševanja bi bili pridelki sadja in številnih drugih rastlin bistveno manjši. Zato moramo biti hvaležni tem malim bitjem, ki delajo neutrudno vse dneve. Zahvalo pa je namenila tudi čebelarjem, ki s predanostjo skrbijo za svoje čebelje družine. Ob tem je hudomušno pripomnila, da pregovor »pridna kot čebela« velja tudi za članice njihovega društva, ki ob organizaciji dogodkov vedno stopijo skupaj, poprimejo za delo in z združenimi močmi nalogo opravijo bolje in hitreje.

V imenu Čebelarskega društva Šmarjeta Škocjan je navzoče pozdravil predsednik Slavko Globevnik. Poudaril je, da nas svetovni dan čebel opominja na neprecenljivo vlogo čebel v naravi in za življenje ljudi. »Čebelarji se tega dobro zavedamo, zato z veliko predanostjo skrbimo zanje. Med kot eden najdragocenejših čebeljih pridelkov simbolizira vztrajnost, delo in povezanost človeka z naravo. Prek kulinarike nas povezuje tudi na dogodkih, kot je današnji,« je dejal.
Poseben pečat je dal prireditvi lokalni čebelar Roman Košale s predavanjem Narava v kozarčku. Spregovoril je o svoji čebelarski poti, pomenu čebel za čebelarje in družbo ter o pridelavi kakovostnih medenih izdelkov. Obiskovalcem je opisal tudi številne zanimive prigode iz življenja s čebelami in poudaril pomen zaupanja lokalnim pridelovalcem. Po njegovih besedah je najboljši med tisti, ki prihaja iz domačega okolja in ima znano poreklo, zato ne nasedajmo cenenim izdelkom, za katere ne poznamo njihovega porekla.

Kulturni program so soustvarili učenci Osnovne šole Šmarjeta s pesmijo, folklornim nastopom in recitacijo. Nastopila je tudi pevska skupina Babice in dedki ter harmonikarji Klemna Hribarja. Bine in Urh Peterlin sta navdušila z recitacijo Prva čebela, osnovnošolske deklice iz Bele Cerkve pa so zaplesale na pesem Izgubiva se v noč. Za konec prireditve je zadonela priljubljena pesem Čebelar v izvedbi harmonikarjev in pevske skupine.
Po uradnem delu je sledilo druženje ob pokušini medenih jedi, ki so jih pripravile članice društva. Na mizah se je znašlo več kot tri deset različnih dobrot – od nepogrešljive medene vinjevrške pogače, medenjakov, potice, medene plošče in medenih rezin do kruhkov z maslom in medom, koruznega kolača, korenčkove potice, princes krofov ter številnih drugih sladic, v katerih so sladkor nadomestile z medom, s čimer so še dodatno poudarile njegovo kulinarično vrednost.
Dvorana Hiše žive dediščine je bila polna obiskovalcev, ki so uživali v zanimivih vsebinah in predavanju o čebelah in medu, boga tem kulturnem programu in okušanju medenih dobrot. Prireditev je znova pokazala, da čebele niso le varuhinje narave, temveč tudi navdih za povezovanje ljudi, ohranjanje tradicije in ustvarjanje skupnosti.
Pripravila: Helena Murgelj
