Gospod predsednik vlade, kmetje ne potrebujemo novih lepih besed in obljub. Teh smo poslušali že prevečkrat. Potrebujemo dejanja, ki bodo vidna na terenu. Potrebujemo državo, ki razume, da brez kmeta ni hrane, ni urejene krajine in ni prehranske varnosti. Želimo si manj birokracije, hitrejše in enostavnejše postopke ter več zaupanja v naše znanje. Kmet mora imeti možnost delati strokovno, brez občutka, da ga vsak dan nekdo nadzoruje in uči o delu, ki ga opravlja celo življenje. Če želimo ohraniti slovensko podeželje in domačo hrano, potem mora država ustvariti pogoje, v katerih bo mlad človek sploh še pripravljen ostati na kmetiji. Kmetje ne želimo privilegijev. Želimo samo poštene pogoje za delo, možnost razvoja in spoštovanje.

Naj kmetijstvo vodijo tisti, ki kmetijstvo poznajo bolj kot samo ministrski položaj. Delajte za dobro vseh ljudi. Sprejemajte razumne ukrepe za kmete in kmetijstvo. Sreče in realnega razmišljanja v tem mandatu. Predvsem, da je nujno potrebno zmanjšanje števila zaposlenih na MKGP, če število kmetij upada, naj enako usodo deli tudi ministrstvo! Želim mu, da naj po toliko letih samostojne države končno sestavi prehransko-varnostni načrt in strategijo razvoja kmetijstva v deželi pod Alpami. Čas je, da besede preidejo v dejanja.

Jaz vas v imenu vseh slovenskih kmetov prosim, da postavite za ministra za kmetijstvo KMETA. Ne glede na to, kako dober je človek na svojem področju, se je že tolikokrat izkazalo, da če ni kmet, nima zdrave kmečke pameti in izkušenj s pravim kmetovanjem, kmetijstvo izgublja svoje potenciale, Slovenija obdelano podeželje, kmetje pa voljo in zmožnosti do kmetovanja. Naj bo nov minister kmet, ki kmetuje in se zaveda, kaj pomeni biti kmet. Eden izmed nas. (Pred tem vam je uspelo nastaviti dobro ekipo, tako da se da.)

Naj se zavzame za slovensko pridelano hrano. Slovenska hrana mora biti prioriteta. Hitro lahko pride do krize za hrano (vojna, suša …). Kmetijstvo ni danes začneš, jutri žanješ. Kmetijstvo je večletni postopek, da prideš do rezultata. Želim si, da se drži obljub, ki so bile zastavljene pri prejšnjem vladanju. Edini, ki je kriv za suverenost države … ali odvisnost od uvoza … in takrat se ve, da narod strada …

Vaša decentralizacija je začetek, nadaljujte z oživljanjem podeželja, kjer ni več trgovin in pošt, bojim se, da kmalu ne bo niti vrtcev in šol. Naj imajo ljudje možnost živeti na podeželju brez dnevnih migracij. Ko ne bo več kmetov, ki hodijo v službo, da se lahko kmetija razvija, bo pa zaraščenost še veliko večja. Gmajno boste imeli do Ljubljanske obvoznice. Kajti takih kmetij noben sistem noče podpirati. Nepovratna sredstva so samo za izbrane. O njih kmet-dvoživka lahko samo sanja. Ampak pokrajino pa isto obdelamo, pa tudi viške proizvajamo za trg.

Kmetijstvo ni služba od 8.00 do 16.00, ampak je včasih tudi po 15- do 20-urni delovnik, ki se ga marsikdo ne zaveda. Na koncu pa za vse garanje, na lastni kmetiji, plačujemo davek od prihodka, davek pri nakupu, davek pri prodaji itd. Trenutne razmere (cena mleka, ki je krepko padla v primerjavi z npr. januarjem 2023, vse ostalo – štupa, travno seme, koruza, veterinarske storitve, servisi mehanizacije, pa so medtem šli v nebo) so marsikatero kmetijo pahnile v veliko bedo. Prihajam iz Savinjske, z zelo kmetijskega območja, iz vasice, kjer je skoraj vsaka kmetija še ne tako dolgo nazaj imela vsaj nekaj glav živine in obdelovala kakšen hektar zemlje … Zdaj sva ostala samo še dva kmeta …

Toliko kmetij se zapira, Slovenija pa namesto pomoči vsak mesec dviga prispevke, ki si jih vplačujemo za PIZ in ZZZS, dolgotrajna oskrba, ki je marsikateri kmet ne bo dočakal … Trenutne cene odkupa mleka so tako padle, da marsikatera kmetija ne more več odplačevati kreditov … Tisto kmetijo, ki pa bi se v tako norih in težkih časih za kmetijstvo še želela posodobiti in pripraviti kmetijo za naslednje generacije, pa dobesedno MINE, da bi se česarkoli lotila, saj jo papirji pokopljejo za vsaj eno leto … Komunalni prispevek za hlev je tak, kot da gradiš luksuzni hotel s 120 sobami, ne pa hleva v dveh etažah z elektriko in vodo … Žalostno je, da bodo papirji, birokracija, dokumentacije in stroški, ki popolnoma nič niso vezani na kmetijstvo, pahnili v to, da se bo še tista kmetija, ki se ni imela namena, na koncu le zaprla … To, da mora kmet imeti vsaj kakšno dopolnilno dejavnost ali pa hoditi še nekam v službo ali pomagati na drugih kmetijah s kmečkimi uslugami, da preživi svojo 40-glavo kmetijo, to je res žalostno. Včasih je od take kmetije živela cela družina, danes pa ne preživi niti eden.

Novi premier naj začrta pot, ki bo Slovenijo peljala v razvoj, presegla delitve, nagrajevala delovne ljudi (od čistilke do direktorja), ki si to zaslužijo. Naj si izbere ekipo, ki bo delala za dobro skupnosti in ne samo peščice »naših«, treba je pokazati, da je to možno v nasprotju s prejšnjim mandatom, kjer so bile samo velike besede.

Kmetijstvo, hrana in prehranska varnost so zagotovo ključna izhodišča za trdno državo, zato morajo biti tako naslovljeni. Ne zgolj v dokumentih, ampak predvsem na njivi, v hlevu, sadovnjaku. Dobrobit kmeta in dostojni dohodek morata biti osnova, vloga kmetijstva pa ne le prepoznana, ampak primerno ovrednotena. Vse zahteve in omejitve podane s strani države morajo biti kmetom primerno plačane, ne glede na panogo ali regijo. Za učinkovitost ukrepov je nujno, da smo kmetje v snovanje strateških dokumentov, aktov in vseh ostalih predlogov aktivno vključeni (od vsega začetka).

Nov minister ali ministrica za kmetijstvo mora najprej znati poslušati ljudi na terenu. Ne samo strokovnjakov iz pisarn, ampak kmete, ki vsak dan živijo realnost slovenskega podeželja. Imeti mora: zdravo pamet in stik z realnim življenjem, spoštovanje do kmeta in njegovega znanja, pogum za zmanjšanje nepotrebne birokracije, sposobnost hitrega odločanja, razumevanje, da je dobrobit živali povezana tudi z ekonomsko

vzdržnostjo kmetije, vizijo, kako ohraniti slovenskega kmeta pri življenju tudi za prihodnje generacije. Dobro bi bilo tudi, da bi imel nekaj let delovnih izkušenj na kmetiji in bi resnično razumel, kako izgleda življenje kmeta ter kaj pomeni preživeti od kmetijstva.

Pomembno je, da minister ne podleže populizmu in stereotipom o kmetijstvu, ki jih ljudje pogosto dobijo iz televizije ali družbenih omrežij, ampak da razume razliko med realnim slovenskim kmetijstvom in idealiziranimi predstavami.

Kakšne karakteristike mora imeti novi minister/ministrica za kmetijstvo? Predvsem mora biti kmet in izhajati iz kmetije, da ve, kaj kmetijstvo sploh pomeni! Ne pa ena persona iz državnega zbora, ki vil pa grabelj še videla ni. Obvezni so obiski kmetij, in ne samo tistih, ki nosijo dobiček, ampak tistih, kjer se komaj preživi, pogovori s kmetom pri delu, pogovor s kmetovo ženo, ki po ve, da moža ne vidi med sezono tudi po nekaj dni, ne pa samo obiski lepih konferenc in predavanj o subvencijah, ki jih je na koncu itak samo toliko, da preživimo.

Da se zavzema za dobro kmeta tako, da nas ne obremenjujejo z dodatno birokracijo, ekstremnimi zelenimi omejitvami, da nam pustijo, da lahko delamo na svoji zemlji z zdravo kmečko pametjo, da bi lahko za namene kmetijstva lažje in hitreje gradili na svoji zemlji in da te zahteve tudi spelje ter zakonsko uresniči. Stremeti mora k izboljšanju dohodkovnega in socialnega položaja mladih kmetov, kakor tudi prenosnikov kmetij in dostojnemu življenju vseh generacij, ki bivajo in/ali delajo na kmetiji.

Imeti mora sposobnost iskanja kompromisov in tudi sprejeti odločitve, ki pa morajo biti logične in kmetom razložene. Biti mora odločen in na strani kmetov. Strokovnost, poznavanje panoge in njenih težav, odločnost pri zoperstavljanju z okoljskimi in živalskimi aktivisti. Odprt mora biti za predloge s terena, in pa imeti moč te predloge spraviti čez državni aparat. Razumeti, kaj je kmetijstvo. Veliko razumevanja in optimizma, predvsem pa naj deluje povezovalno. Če najdemo ministra, ki bi sam rad bil minister in ima korenine s kmetije, imamo morda celo možnost … vse drugo smo že poskusili.

Imeti mora ušesa, da bi kaj slišal, in pa trdo roko, da bo udaril po mizi, če ga ne bodo slišali. Predvsem pa mora razmišljati s kmečko logiko, za KMETA. Naj bo tudi dejansko kmet, ne samo minister, le tako bo kmet zares razumljen. Predvsem posluh do ljudi in znanje s področja kmetijstva. Zavzet za trženje zdrave hrane. Treba je ceniti tudi male kmetije in kmetije, ki so v okolju z omejenim kmetijstvom, na zaščitenih območjih. Spodbuditi starejše kmete, da se morajo kmetije posodabljati, ne pa ostajati daleč zadaj.

Predvsem mora to biti nekdo, ki res dobro pozna razmere v kmetijstvu. Nujno mora izhajati iz tržno usmerjene kmetije (ne nekdo, ki ima tri piščance in misli, da je kmet). Politično čim bolj nevtralen (delitev je že tako preveč). Ter da bo imel »jajca« v Bruslju zastopati nas kmete (se spomnim ministrice, ki se je skrila pred takratno komisarko, ker ni znala govoriti angleško).

Minister/ica za kmetijstvo mora biti odločen človek, ki bo znal udariti po mizi in se boriti za svoj resor ter za kmeta, ko se bo na vladi delal razrez proračuna. Biti mora izobražen, da bo videl širšo sliko ter imeti pravo kmečko pamet, s katero se da urediti večino stvari. Naj bo tudi dejansko kmet, ne samo minister, le tako bo kmet zares razumljen. Predvsem posluh do ljudi in znanje s področja kmetijstva. Zavzet za trženje zdrave lokalne hrane. Treba je ceniti tudi male kmetije in kmetije, ki so v okolju z omejenim kmetijstvom.

Spoštovani predsednik vlade. To pismo je sestavljeno iz misli dvajsetih kmetov različnih starosti, nazorov, panog in krajev, z istim ciljem: da se vzpostavi kmetijstvo, ki ga bomo kmetje lahko kmetovali. Kmetijstvo, ki nam bo omogočalo razvoj in dostojno življenje.

Kolumno pripravlja: ZSPM