V dneh pred volitvami sem veliko razmišljal, kaj sploh želim od poslancev in vlade. Najprej si želim, da bi se zavedali, da so zastopniki vseh ljudi. Ne le ene skupine ali enega prepričanja, ampak prav vseh – od najrevnejšega do najbogatejšega, od najbolj izobraženega do tistega, ki zaradi različnih razlogov ni imel enakih priložnosti, od meščana do kmeta na podeželju. Želim si, da bi bili glas nas ljudi. Po vsakem predvolilnem boju si želim, da bi si znali seči v roke, si čestitati za dosežen rezultat in nato skupaj stopiti naprej. Da bi znali preseči delitve in začeti sodelovati. Pred nami so očitno zahtevni in nepredvidljivi časi, zato si ne moremo privoščiti izključevanja. Res je, vsak ima lahko svojo pot do cilja. A zakaj si ne bi postavili skupnega cilja – boljše, lepše in enostavnejše življenje za vse? Tako kot vsaka pot lahko pripelje v Rim, lahko tudi mi skupaj najdemo tisto, ki je najbolj smiselna, učinkovita in pravična.

Posebej pa razmišljam o kmetijstvu. Želim si ministra ali ministrico za kmetijstvo, ki nas bo spoštoval/a in razumel/a. Ki bo vedel/a, da naše delo ni samo poklic, ampak poslanstvo. Da je pridelava hrane strateškega pomena za državo. Kmeta ne moreš razumeti iz pisarne. Razumeš ga lahko šele, ko vstaneš zgodaj, ko delaš od zore do mraka, ko občutiš negotovost vremena in odgovornost do živali in zemlje. Ne želim si, da nas kdo vidi kot mučitelje živali ali uničevalce narave. Kmetje smo prvi, ki smo od narave odvisni, in prvi, ki si želimo, da ostane zdrava. Kmetijstvo v prihodnjih letih potrebuje podporo. Potrebuje poenostavitev postopkov, več spoštovanja v družbi in predvsem posluh. Želim si, da bi bili slišani. Da bi se naše predloge in zahteve ne le poslušalo, ampak tudi upoštevalo in uresničevalo. Ne iščem popolnosti. Iščem sodelovanje, spoštovanje in skupno pot naprej. Za vse nas.

Od naslednje vlade pričakujem zdravo kmečko pamet. Spoštovanje in vrednotenje dela kmetov. Da poskrbi, da se kmetijstvo ohrani, da uvede ukrepe za zaščito kmetov. Da se pobriga za državo, zaščiti domačo pridelavo, slovenskega kmeta in človeka! Normalizacijo razmer v Sloveniji in izboljšanje življenjskega standarda. Ublažitev davčne politike. Pogled naprej in strateško razmišljanje v dobro vseh, ne samo »naših« ampak tudi »vaših«. Zaščito Slovenije in Slovencev pred tujci in določenimi manjšinami, ki se obnašajo, kot da so nekaj več. Dobro delo v korist podjetnikom in kmetom. Razbremenitev plač, zmanjšanje javne porabe, uvedbo regij, decentralizacijo države, manj ministrstev. Korektnost, mir, nižje davke. Razumevanje prehranske varnosti, kjer je potrebno vključiti kmeta. Da bi bila bolj povezovalna in sprejemala kompromise. Stabilne pogoje za podjetništvo, kmetovanje, jasno in nedvoumno zakonodajo, ki bo vsem omogočila normalno delo, življenje in razvoj. Da bo na prvo mesto postavila Slovenijo, slovenski narod in vse prebivalce Slovenije. Da bo v prvi vrsti delala za potrebe in interese slovenskega naroda in države (šele nato za vse ostale, npr. Ukrajino, Iran, Gazo, Bosno …).

Od prihodnjega ministra oz. ministrice za kmetijstvo pričakujem razum. Da razume kmete! Da je kompetenten. Da ga ne bodo vodili uradniki, tako kot vsakega doslej. Da bo naredil red in ne bo samo hodil po kurjih procesijah vsak drugi dan. Da bo prevladala strokovnost, ne pa pogledi aktivistov. Da se posveti vsaki panogi posebej in pomaga vsakemu z različnimi ukrepi, da poskrbi, da se razpisi prilagodijo, da jih lahko čim več kandidira, ne pa, da so napisani tako, da sploh ne moraš kandidirati. Da razume kmetijstvo iz prakse in ima besedo v vladi. Da bo odločno zastopal resor napram ostalim in si izboril maksimalno višino sredstev, ki bo možna, ne pa samo kimal in razdal vse, kar bi moralo pripasti kmetijstvu. Da si bo končno upal narediti red na razpisih, ne pa, da vedno eni in isti dobivajo sredstva in se mastijo pri koritu. Da bo končno delal v dobro kmeta in se dobro pogajal v EU. Poznavanje področja, debirokratizacijo, upoštevanje stroke. Poznavanje razmer, zavedanja pomena kmetijstva, razumevanje kmetijskih trgov, gorsko kmetijstvo … Boljše razumevanje stroke. Vključujočo, transparentno, odprto politiko, s posluhom do kmetov, organizacij, ki kmete zastopajo. Da bo delal v dobro slovenskega kmeta in ga podpiral, iskal rešitve in pot k napredku. Da bo imel močno pozicijo in vpliv v vladi!!! Da bo razumel in poslušal kmeta. Da bo skupaj s kmeti poiskal in implementiral dobre rešitve. Da bo slovenskemu kmetu povrnil pozicijo in ugled v družbi. Ne potrebujemo subvencij, potrebujemo poštene pogoje za delo in trženje in spoštovanje našega dela ter razumevanje vseh, da kmet ne izkorišča vsega okrog sebe zgolj za nekaj evrov, ampak, da so nam bile naše kmetije podarjene, dane v upravljanje od naših staršev in da tudi mi želimo enako, predati kmetije v dobri kondiciji našim naslednikom. In vsi se morajo zavedati in razumeti, da so živali, ki jih redimo, velikokrat kot naši družinski člani. Tako naj nas tudi minister zagovarja v družbi. Kakšna morajo biti prihodnja leta, da bo kmetijstvo prosperiralo? Ne čakajmo na jutri in konec mandata. Za kmetijstvo moramo začeti delati že danes. Nič ni važno, kakšna bodo leta.

Pomembno je, da imamo nove kadre za vodenje kmetijskega sektorja. Predvidljivo in enotno, ne pa, da se spreminja vsakih pet mesecev. Bistvo je, da se ustvari predvidljivo okolje, da se lahko črpa evropska sredstva. Brez črpanja sredstev za razpise slovenski kmet ne more investirati. Počasnejše spreminjanje uredb in predpisov, ker tako, kot so se zdaj, mi ne dohajamo. Kmetuješ in usmerjaš kmetijo na način, kot je svetovano, pripravljaš se pet let na razpis, ko pride do njega, pa izveš, da je bilo vse zaman, da je vse spremenjeno (v mislih imam trenutno rejo na rešetkah). Pripraviti plan SKP ter vse znane proble me nasloviti. Kmetijstvo (država) se mora debirokratizirati. Normalizacija razmer v luči zaščite živali, ki bo dopuščala normalno ekonomsko vzdržno rejo. Pomoč mlečnemu sektorju v trenutni hudi krizi. Kmetijstvo mora biti strateška panoga, hrana strateška dobrina. Predstavljeno in »reklamirano« državljanom v dobri luči in nekako najti »spravo« med meščani in kmeti. Zaščititi kmetijska zemljišča!!! Debirokratizirati in sodelovati.

Zagotoviti predvidljive gospodarske razmere, ugodna davčna politika, da se obdrži podjetja v Sloveniji. Podpora kmetom, v prvi vrsti pa Slovencem in slovenskim kmetom. Iluzija. Povratek na samooskrbnost. Razvojno naravnanost, ni časa za poči tek, dodatno nazadovanje. Čas je za posluh in delo za boljše življenje na podeželju, drugače bomo izgubili še te zagnane mlade, ki jih zdaj še vsaj malo zanima kmetijstvo, da ne bi na koncu vsi jedli južnoameriške pesticide, pomešane z mikroplastiko, črve in laboratorijsko hrano – mislim, da si tega ne želi nihče, tudi tisti, ki zdaj modro molčijo ali delajo da to spodbujajo. Prehranska suverenost je ključna! Kmetijstvo kot deficitarni poklic. Debirokratizacija in odprava vseh nesmiselnih evidenc – pri tem nas mora voditi dejstvo, da kmet ni goljuf.

Pa še to. Brez delitve na dva pola, ker že tako smo majhen narod in ne rabimo biti tako razprti med seboj. V doglednem času raziskati in sankcionirati korupcijo, akterje pa zapreti. Minister mora biti prvi zagovornik kmeta, in ne vlade! Kdo bo delal, če ne kmet … takšni in drugačni gotovo ne. Bodimo optimisti. Nehajmo jamrati. Nehajmo slediti in poslušati ljudi, ki so svoje že izpeli. Danes je bolj kot kadarkoli pomembno, da smo kmetje povezani, samo tako si lahko zagotovimo trdno kmetijstvo, ki ne bo samoumevno. Ne moremo zagotoviti, da bo imel nov minister zdrav razum, lahko pa zahtevamo, da nam vrnejo možnost in pravico kmetovanja.

Kolumno pripravlja: ZSPM