Na Grüntu na Cvenu pri Ljutomeru je znova zadišalo po pristnih prleških jedeh. Turistično društvo Cven je namreč pred leti v objektu, zgrajenem v slogu prleške arhitekture kmetij in gospodarskih poslopij, uredilo lično kmečko kuhinjo s krušno pečjo. Takšne peči so danes na domačijah v Prlekiji že redkost, ponekod pa so ostale le še kot dragocen spomin na prednike.

V Turističnem društvu Cven si prizadevajo ohranjati prleško kulinarično dediščino, pri čemer ima krušna peč posebno mesto. V njej pečejo različne prleške jedi, meso in domači kruh. Za kurjavo vsako leto pripravijo šope šibja, ki se nato sušijo skozi vse leto in so primerni za uporabo v peči.

Med pridnimi in marljivimi članicami društva je tudi Mira Prejac (na fotografiji), ki je vešča kuhanja in peke tradicionalnih prleških jedi. Rada pomaga v društvu, še posebej v kmečki kuhinji na Grüntu, kjer čez leto večkrat zadiši po domačih dobrotah. Pri tem ji pomagajo tudi ostale članice društva.

Kot pove Mira Prejac, jo to delo zelo veseli, saj si je z leti pridobila veliko kulinaričnega znanja in izkušenj, ki jih danes s pridom uporablja. Pred začetkom peke je treba krušno peč skrbno pripraviti – najprej jo zakurijo s šibjem, da se dobro segreje, šele nato sledi priprava sestavin.

V krušni peči pečejo kvasenice, krapce in postržnjače, pri čemer sta natančnost in občutek najpomembnejša. Jedi v peč vlaga z lesenim loparjem, prav tako jih z njim varno vzame iz peči, ko so pečene. Še tople jih nareže in ponudi obiskovalcem Grünta na Cvenu.

Veliko obiskovalcev si sveže pečene dobrote zaželi tudi za domov, čemur Mira Prejac z veseljem ustreže. Poleg tega rada pripravlja tudi prleško tünko. Gre za meso, klobase in zaseko, ki jih člani društva vsako leto pripravijo ob prleških kolinah. Meso in klobase spečejo v krušni peči, pripravijo zaseko, nato pa vse skupaj shranijo v leseno posodo. Po nekaj mesecih tünko odprejo in jedi ponudijo obiskovalcem.

V TD Cven so veseli, da lahko prleške jedi ponudijo vsem, ki obiščejo Grünt na Cvenu in si želijo okusiti domačnost ter pristnost prleške kulinarike. Prav ta domačnost je čar Grünta, kjer skrbno negujejo tradicijo in jo prenašajo na mlajše rodove. To dediščino so jim zapustili predniki – mame, babice, dedki in očetje – zato jo v društvu s ponosom ohranjajo in nadaljujejo.