Ta gospod ni noben tujec – to je seveda gospod štrukelj. V slovenski kulinariki je pravi gospod: vsestranski, cenjen in zmožen, da se znajde povsod – kot sladica, priloga, samostojna jed ali praznična poslastica. A štrukelj ni le jed. »Je spomin, je znanje, je potrpežljivost in je čas, ki ga nekdo nameni drugemu. Je rezultat rok, ki vedo, kaj delajo, in src, ki vedo, zakaj to počnejo. Prav zato ima v našem društvu posebno mesto,« je v svojem nagovoru ob jubilejni, 10. državni razstavi štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa povedala Jelka Krivec, predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč.

Prav ta gospod je bil zvezda kulinarične razstave v avli Občine Mirna Peč, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena Mirna Peč v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in domačo občino. Tam so se zbrali ljubitelji domače kulinarike in vsi, ki cenijo ohranjanje slovenske podeželske identitete in si z zanimanjem ogledali zares lično predstavljenih in okrašenih 69 štrukljev, od klasičnih do zelo inovativnih. Razlikovali so se po vrsti moke in testa, načinu priprave, predvsem pa po domiselnih nadevih – od pečenega figovega štruklja, čokoladno-bananinega, makovega štruklja s paljenim testom do štruklja z jetrnim nadevom, pa z nadevom iz rdečega zelja, ocvirki …

Štirje z vsemi točkami

Štruklje sta ocenjevali dve tričlanski komisiji po znanem pravilniku. Trije štruklji so zbrali dovolj točk za bronasto priznanje, 32 za srebrno in kar 34 za zlato. Ocenjevalci so ob tem podali tudi nekaj dobronamernih napotkov, da bodo štruklji še boljši. Svetujejo uporabo naravnih arom, primerno slanost, usklajeno razmerje med količino testa in nadevom ter doseči pravo harmonijo med sestavinami. Najspretnejši mojstri izdelave štrukljev pa so za svoje izdelke prejeli vseh 30 možnih točk, in sicer: članica mirnopeškega društva Mari Dular iz Gorenjega Podboršta za pečen štrukelj s kislim zeljem in mletim mesom, Milena Brunner iz Stranske vasi za skutni štrukelj s pehtranom, Lidija Zupančič iz Dolenjskih Toplic za krompirjev štrukelj z ocvirki in Jože Senegačnik iz Škofljice za štrukelj s suhimi slivami.

Posebno veselje prirediteljic je bil odziv najmlajših, kar kaže, da je tradicija živa in se prenaša na mlajše. Sodelovalo je veliko mladih deklet, tri skupine iz domačega vrtca Cepetavček so prinesle na ocenjevanje kar štiri štruklje, skupina Miškolin se je predstavila tudi s pesmijo in deklamacijo. »To je najlepši dokaz, da ima naša dediščina prihodnost in da se ljubezen do domačega začne zelo zgodaj,« je poudarila Krivčeva. Kako pomembno je približevanje kulturne in kulinarične dediščine mladim, je poudarila tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule ter hkrati pohvalila marljive in prizadevne članice društev podeželskih žena, saj vse, kar delajo, delajo s srcem in dušo.

Ženske so temelj skupnosti

Dogodek, ki sta ga povezovali Nežika Režek in Milena Cesar, so počastili številni ugledni gostje. Poslanka Anja Bah Žibert je izpostavila večplastno vlogo podeželskih žensk: »Dogodkov, kot je ta, ne bi bilo brez vaše neomajne volje in odrekanja. Podeželska žena opravi obilico dela, ki ga je težko našteti, kaj šele iz meriti.« Kot znak zahvale za vse, kar podežel
ske ženske postorijo, pa je poslanka predsednici RS Nataši Pirc Musar podala pobudo, naj Zvezo kmetic Slovenije odlikuje z državnim odlikovanjem – redom za zasluge. Meni namreč, da mora država prepoznati, da »to, kar delate, je vredno spoštovanja. Ste temelj skupnosti in moč podeželja je v ljudeh. Če želimo močno Slovenijo, potrebujemo močno podeželje, za kar potrebujemo močno žensko.«

Direktorica občinske uprave Sonja Klemenc Križan je v imenu mirnopeške občine izrazila hvaležnost društvu: »Desetletje takih dogodkov, kot je ta, ni malo. Toliko ljubezni, truda in znanja, ki ga ženske temu namenjajo, povejo, kakšna je vrednost podeželja.« Nekdanja sekretarka na ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, ki delo društev podeželskih žena in Zveze kmetic Slovenije spremlja že od začetka, je zbranim položila na srce, naj s svojo raznovrstno in razgibano paleto dejavnosti nadaljujejo na lokalni in državni ravni: »Prepričana sem, da s tem vnašate v življenje kmečkih in drugih žensk veselje, zadovoljstvo in upanje, da se lažje vsak dan soočajo z bremeni težkega kmečkega življenja ali pa življenja katere koli ženske.«

Ko se prepleteta glasba in druženje

Dogodek je bil tudi kulturno bogat. Zapeli so Moški pevski zbor Rožmarin, ljudske pevke Čebelice, ki so tudi članice mirnopeškega društva, otroci iz vrtca so zapeli in deklamirali, harmonikarja Gal in Rok Matoh pa sta končala nadvse prijeten uradni del prireditve, ki je privabil v Mirno Peč mnogo obiskovalcev. Med njimi sta bili tudi dve kmetici leta: Lea Babič je prišla z Bizeljskega, Mari Jakše pa iz Malega Podljubna. Jakšetova je sodelovala tudi s svojim štrukljem, ki je bil tudi tokrat nagrajen z zlatom. Neutrudni »prvi dami« društva in Zveze Jelka Krivec in Irena Ule pa sta poskrbeli za smeh z aktualnim skečem. Razstava ni bila le kulinarična, temveč praznik tradicije, znanja, povezovanja in ponosa.

Domači štruklji, ki zadišijo po domovih, niso le jed – so simbol topline, skrbnosti in tradicije, ki še naprej živi. Obljuba, da se srečajo znova naslednje leto, je sklenila čudovit dan, ob prepevanju Slakove pesmi V dolini tihi in bogati pogostitvi – s štruklji in drugimi domačimi dobrotami v družbi žlahtne kapljice.