Letos štiri kandidatke
Zveza kmetic Slovenije že več kot dve desetletji z izborom kmetice leta izpostavlja in nagrajuje izjemne ženske, ki s svojim znanjem, predanostjo in delom ohranjajo ter bogatijo življenje na slovenskem podeželju. Nagrada za življenjsko delo, ki jo podelijo ob praznovanju svetovnega dneva kmetic, je poklon njihovemu prispevku k razvoju kmetijstva, ohranjanju tradicije, skrbi za naravo in prenosu znanja na mlajše rodove. Letošnje kandidatke za kmetico leta so bile štiri, predlagala pa so jih društva podeželskih žena, čigar članice so tudi kandidatke. Skupno vsem štirim izbrankam je, da s svojo vztrajnostjo, ustvarjalnostjo in ljubeznijo do zemlje poosebljajo vrednote, na katerih temelji naše podeželje.
Kmetica leta 2025
Matejka SEČNIK
DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA DOBROVA – POLHOV GRADEC IN HORJUL
55-letna Matejka Sečnik prihaja iz Butajnove nad Horjulom, kjer živi in dela na hribovski govedorejski kmetiji, na kateri je tudi odraščala. Delo na kmetiji je prevzela leta 2005, ko je zbolel njen oče, zanj je skrbela do smrti. Takrat je pustila delo v proizvodnji in se v celoti posvetila kmetiji, negi staršev in skrbi za svojo družino. Z možem imata štiri sinove in vnukinjo, eden od sinov pa je že prevzel drugo kmetijo, ki je v bližini, znotraj družine pa si vedno med seboj pomagajo.Skupaj z možem sta od leta 2009 solastnika kmetije, na kateri skrbita za 40 glav govedi, 70 kokoši, 20 hektarjev obdelovalnih površin in 20 hektarjev gozda. Pridelujeta krompir za prodajo, ena izmed pomembnejših novosti je dopolnilna dejavnost – oddajanje prostora za poroke in dogodke v prenovljenem kozolcu, ki jo Matejka vodi od leta 2019. To je postalo priljubljeno prizorišče praznovanj za širšo skupnost.
Matejka je izredno delavna, vztrajna in vsestranska – obvlada vožnjo s traktorjem, motorno žago, kosi, dela na polju, v hlevu in gozdu. Že od leta 1996 je članica Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova – Polhov Gradec in Horjul, aktivno sodeluje v upravnem odboru, na kmečkih igrah, vožnjah s traktorjem, ustvarjalnih delavnicah in tečajih. Z drugo nagrado se je izkazala tudi na natečaju za najboljšo fotografijo.
Njeno življenje bogatijo številne prostovoljne aktivnosti: skoraj 30 let opravlja delo mežnarice v cerkvi sv. Ane na Butajnovi (urejanje cerkve, zvonjenje, branje beril, organizacija dogodkov), je aktivna članica Župnijskega pastoralnega sveta (15 let) in članica Karitas (10 let). Že 40 let je gasilka PGD Butajnova – Planina z nazivom višji gasilec, z več kot 20 osvojenimi pokali in medaljami. Dva mandata je bila tajnica tega društva, opravlja naloge operativne gasilke, sodeluje pri intervencijah in ima opravljen tečaj prve pomoči. Dva mandata je bila tudi članica ženskega odbora Gasilske zveze Dolomiti. Za 10, 20 in 30 let članstva je prejela priznanje. Je prva posredovalka. Bila je članica Planinskega društva Horjul (15 let) in članica sveta staršev na OŠ Polhov Gradec. Sodelovala je v več televizijskih oddajah, kjer je predstavljala domače okolje in svoje kuharske spretnosti. Občino je predstavila v oddaji Jutro na planetu, kuhala je v oddaji Večerja za 5. Že vrsto let je članica športnega društva Setnik.Matejka s svojo srčnostjo, trdim delom, znanjem in predanostjo izstopa kot zgled kmetice, ki kljub izzivom ostaja predana zemlji, domačiji, družini in skupnosti. Kljub številnim izzivom, tudi požaru hleva in strojev leta 2009, sta z možem z veliko truda in pomočjo domačinov znova postavila kmetijo na noge. Zgradila sta tudi novo hišo.
Matejka kljub življenjskim preizkušnjam vedno najde pot naprej in ostaja zgled požrtvovalnosti ter ljubezni do zemlje, domačije, družine in skupnosti. Za naziv kmetica leta jo predlaga Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova – Polhov Gradec in Horjul, saj pooseblja vrline tega naziva: predanost kmetovanju, ohranjanje tradicije, razvoj kmetije in novih dejavnosti, vsestransko prostovoljno, društveno in družbeno udejstvovanje ter povezovanje z ljubeznijo do družine in skupnosti.
Viktorija ČRV
KULTURNO DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA GORNJEGA POSOČJA

60-letna Viktorija Črv s Prapetnega Brda že več desetletij z veliko predanostjo živi in dela na kmetiji. Rojena je bila na Logarščah na Šentviški planoti, kjer se je že kot deklica spoznala s kmečkim delom na domači kmetiji. Po šolanju v Ljubljani je začela delati v tovarni, a jo je življenjska pot hitro pripeljala nazaj h koreninam – na kmetijo k možu. Po rojstvu treh otrok je ostala doma.
Z možem, njegovimi starši in pozneje otroci so kmetijo postopoma širili in razvijali: povečali so obseg obdelovalnih površin in čredo krav molznic – imeli so do 14 molznic in telice za obnovo črede. Zgradili so nov hlev in posodobili mehanizacijo. Mleko so redno oddajali v mlekarno Planika. Viktorija je nekaj let zbirala mleko v vaški zbiralnici.
Leta 2001 so pridobili certifikat ekološke kmetije, ki ga ohranjajo še danes. Ob zmanjšanju družinske delovne sile sta z možem prešla na rejo krav dojilj, danes pa se ukvarjata z rejo jalove živine za prodajo v klavnico. Njuna kmetija ostaja vitalen del podeželskega utripa Posočja.
Viktorija je že dolgo dejavna tudi v društvih. V Kulturno društvo podeželskih žena Gornjega Posočja (nekdaj aktiv kmečkih žena) se je vključila že kot mlada in bila dve mandatni obdobji predsednica. Sočasno je sodelovala v Upravnem odboru Zveze kmetic Slovenije. Njena vloga v društvu ostaja pomembna – kot članica upravnega odbora je še vedno med najbolj zanesljivimi in dejavnim članicami.
Zelo močno je vpeta tudi v druge oblike prostovoljstva: skoraj 40 let deluje v Rdečem križu Tolmin, več kot 15 let sodeluje pri bogoslužju in krašenju cerkve, poje v ženskem pevskem zboru Žarek, bila je članica folklorne skupine. Svoje domače pridelke in izdelke že 20 let prodaja, zadnja leta tudi na tržnici v Tolminu. Ponuja predelano sadje, zelenjavo, zelišča in testenine, ki nastajajo v okviru dopolnilne dejavnosti, ki jo ima od leta 2018.
Kljub številnim obveznostim ji največ pomeni družina – ponosna je, ko se ob večjih kmečkih delih ali praznikih doma zberejo otroci in vnuki.
Danica ELBL
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA IN DEKLET BENEDIKT

59-letna Danica Elbl iz Benedikta svoje življenje predano posveča kmetiji, družini in domačemu kraju. Zelo mlada je spoznala moža Branka in se preselila na njegovo kmetijo. Rodili so se jima trije sinovi, dvojčici pa je izgubila v nenavadnih okoliščinah, o katerih se še vedno govori – to so zgodbe o ukradenih otrocih. Že dvakrat je postala babica.
Prašičerejsko kmetijo sta že predala sinu, Danica pa ostaja nepogrešljiva pri vsakdanjih opravilih – od gospodinjstva, priprave ozimnice, do dela v vinogradu.
Že več kot 30 let je aktivna članica Društva kmečkih žena in deklet Benedikt. Z veseljem sodeluje pri pripravi in predstavitvah domačih dobrot, ureja stojnice, ohranja kulinarično dediščino in s tem bogati podeželsko življenje. Njeni izdelki in prispevki vedno izžarevajo spoštovanje do zemlje, tradicije in skupnosti.
Je članica Kulturnega društva Benedikt, Društva upokojencev Benedikt, skrbi za lepo okrašeno cerkev. Ob vsem tem pa Danica najde čas tudi za literarno ustvarjanje – piše pesmi, sodeluje v dramskih igrah, piše scenarije za humoristične nastope, vodi dogodke ter skrbi za ohranjanje narečja in slovenskega jezika. Izdala je dve pesniški zbirki in napisala dramsko igro. Njene pesmi izhajajo iz globokih čustev in življenjskih preizkušenj, zato so prežete z iskrenimi čustvi in vrednotami, kot so družina, prijateljstvo, dom in narava. Je tudi govornica na pogrebnih slovesnostih po celotnih Slovenskih goricah.
Občina Benedikt jo je nagradila dvakrat: leta 2001 z bronastim grbom za promocijo Benedikta, leta 2018 je prejela naziv naj žena Benedikta.
Danica Elbl je ženska, ki s svojim delom in zgledom dokazuje, da kmetica ni le skrbnica zemlje, temveč tudi srce skupnosti. Ljudem zna prisluhniti, jih potolažiti in jim stati ob strani, pa tudi nasmejati. V domačem kraju skrbi za prijetnejše življenje vseh, zato v Benediktu ni nikogar, ki je ne bi poznal.
Helena KROPIVŠEK
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TUHINJSKA DOLINA

57-letna Helena Kropivšek iz Češnjic v Tuhinjski dolini je odraščala na manjši kmetiji, po osnovni šoli se je zaposlila v živilski industriji v Kamniku. Kmalu se je poročila in preselila na moževo kmetijo Pr’ Gabršk, le nekaj kilometrov stran od rojstnega doma. Z možem Jožetom imata štiri otroke: dve hčerki sta našli poklicno pot izven kmetije, hči Sonja in sin Kristjan pa sta ostala doma in aktivno sodelujeta pri razvoju in delu na kmetiji, predvsem pri mlečni prireji in predelavi mleka v vrhunske domače izdelke.
Po 23 letih zaposlitve se je Helena posvetila le delu na kmetiji. Pridobila je nacionalni poklicni kvalifikaciji za peko kruha in predelavo mlečnih izdelkov.
Na hribovski kmetiji, ki obsega 49 hektarjev, redijo do 18 krav molznic in do 12 glav mlade živine. Živina se od aprila do oktobra pase na pašnikih, pozimi pa krave krmijo s senom, senažo in travno silažo. Poletni meseci so namenjeni pripravi krme za zimo, pri čemer sodeluje vsa družina.
Posebnost kmetije je lastna sirarna, ki so jo uredili leta 2008. V njej vsak dan predelajo od 100 do 250 litrov mleka v poltrde in mehke sire, navadne in sadne jogurte, kislo smetano, skuto in sire za žar. Njihovi izdelki nosijo znak Izbrana kakovost – kmečki, nekateri tudi znak kakovosti kolektivne blagovne znamke Srce Slovenije. Prodajajo jih na tržnici v Kamniku, na kmetiji ter v sodelovanju s termami Snovik in lokalnimi podjetji.
Posebno mesto med izdelki ima tradicionalni sir trnič, ki ga izdelujejo od leta 2013. Hči Sonja vodi delavnice na Veliki planini, trnič pa je bil večkrat nagrajen (leta 2016 so zanj prejeli znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju), nazadnje leta 2024 z zlatim priznanjem na mednarodnem kulinaričnem tekmovanju Alp’24 v Švici.
Helena je močno vpeta v lokalno skupnost – že 25 let je članica Društva podeželskih žena Tuhinjska dolina, kjer 17 let deluje v upravnem odboru. Njena predanost podeželskemu življenju se kaže na vsakem koraku – od skrbno pripravljenih mlečnih izdelkov do podpore družinskim vrednotam in sodelovanja v skupnosti.
Zdaj, ko se postopoma upokojuje, prenaša dopolnilno dejavnost na otroka, sama pa se veseli, da bo lahko več časa posvetila vnukom, sprehodom in izletom z možem.
Fotografije: Lea Babič
