Slovenija je prvič dosegla zgodovinski uspeh na evropski ravni: Aleš Čadež, pred dobrim mesecem okronan z nazivom inovativni mladi kmet, je včeraj osvojil najprestižnejši naziv, ki ga podeljujejo mladim evropskim kmetom: postal je najboljši evropski mladi kmet leta in hkrati prejel še nagrado za najboljši evropski projekt energetske učinkovitosti.

Nagrado je prejel na 11. evropskem kongresu mladih kmetov EPP v Bruslju, na katerem je letos sodelovalo rekordnih 540 mladih kmetov, več kot 1000 pa jih je dogajanje v Evropskem parlamentu spremljalo v živo prek spleta. Dogodek je znova dokazal, da mladi prinašajo pogum, vizijo in nove rešitve, ki bodo oblikovale evropsko kmetijstvo v naslednjih desetletjih.

Mladi kmetje: temelj prihodnosti Evrope

»Razmere postajajo kritične, zato moramo nujno podpreti novo generacijo kmetijskih strokovnjakov. Zelo preprosto je: brez kmetov ni hrane,« so opozorili evropski poslanci Herbert Dorfmann, Jessika Van Leeuwen, Paulo do Nascimento Cabral in Carmen Crespo Díaz ob odprtju kongresa in poudarili nujnost generacijske obnove, saj je povprečen evropski kmet star že 57 let, le 12 % jih je mlajših od 40 let. Kako nujna je pomladitev kaže tudi predlog ukrepov, ki jih je konec oktobra objavila Evropska komisija, s katerimi želi zagotoviti prihodnost Evrope na področju hrane, kmetijstva in podeželja. Dogodek je spremljal tudi evropski komisar Christophe Hansen, ki je z mladimi kmeti razpravljal o novi Strategiji za generacijsko obnovo v kmetijstvu. Cilj strategije je, da bi do leta 2040 podvojili delež mladih kmetov starih do 40 let v EU – torej iz 12 % na 24 %.

Evropski kongres mladih kmetov že od leta 2012 organizirajo skupina EPP, Portugalska zveza kmetov (CAP) in Špansko združenje kmetov (ASAJA). Namen kongresa je jasen: prisluhniti mladim kmetom, njihovim izkušnjam in izzivom ter njihovi viziji, kako narediti ta poklic privlačnejši, pravičnejši in z več priložnostmi za prihodnje generacije. Tema letošnjega kongresa je bila: Mladi kmetje: Za uspešno prihodnost kmetijstva v Evropi #ReFarmEU.

Iz Poljanske doline do evropskega vrha

Kongres je pomembna platforma za predstavitev inovativnih in odpornih projektov, ki so jih predstavili  mladi kmetje iz vse Evrope. Konkurenca za tri prestižne evropske nagrade in naziv najboljši evropski mladi kmet leta je bila tudi letos izjemna, saj je svojo zgodbo predstavilo 31 kandidatov. Med njimi tudi Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini s projektom poljske sejalnice s sistemom papirnatih lončkov, ki jo je razvil v sodelovanju s podjetjem Lavrih. Trud ni bil zaman, saj je njegova inovacija navdušila evropsko žirijo, ki mu je podelila evropsko nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti. To pa ni edina zmaga, s katero se vrača domov!

Med vsemi kandidati je prav Aleš Čadež navdušil žirijo, ki mu je podelila najprestižnejši naziv – postal je najboljši evropski mladi kmet leta! »Občutki so vrhunski, sploh se še ne zavedam, kaj nam je uspelo. Mislim, da bom moral prespati, da bom zares dojel, kaj se dogaja. V Bruselj smo odpotovali z namenom osvojiti čim višje mesto, tega ne skrivam. Po tihem sva z Rokom Gartnerjem (iz podjetja Lavrih, op. a.) razmišljala: kaj pa, če bi zmagali? Zdelo se nama je imenitno, toda nisva vedela, ali je to sploh mogoče. Konkurenca je bila zares močna – za naziv najboljši evropski mladi kmet leta je bilo kar 31 kandidatov. Kljub temu smo bili sproščeni, zato je uspeh še toliko slajši  – dve nagradi od štirih sta izjemen uspeh!,« je takoj po razglasitvi ponosno povedal Čadež. Na vprašanje, kaj njegov uspeh pomeni za Slovenijo, pa odgovarja: »To je potrditev, da tudi če smo majhni in imamo pogosto prenizko samozavest in zato težko izstopimo iz povprečja, lahko posežemo višje. Pogosto se ne zavedamo, česa vsega smo sposobni. Treba je iti v tujino, da vidimo, da imamo znanje, da smo lahko ponosni na svoje delo in da zmoremo veliko več, kot si mislimo.« Zmage so se veselili tudi njegovi spremljevalci v Bruslju. »Zdaj ni dvoma, da je komisija opravila svojo nalogo odlično, in smo v Bruselj poslali pravega kandidata. Veseli smo, da je Aleševo delo prepoznala tudi Evropa,« je povedala Klara Otoničar iz KGZS in članica komisije, ki je izbiral IMK 2025 v Sloveniji. Zmaga z bruseljskega parketa pa je daje nov zagon tudi Roku Gartnerju iz podjetja Lavrih: »Na začetku sem verjel v idejo, nisem pa si predstavljal, kako daleč lahko pride. To priznanje je odličen znak, da smo na pravi poti pri vzpostavljanju nove razvojne in proizvodne linije v sodelovanju s Kmetijstvom Čadež. Ko prejmeš priznanje na tako visoki ravni, to pomeni ogromno – daje ti potrditev in izjemen zagon. Tudi v našem podjetju bom lahko ta koncept zdaj lažje predstavili; k novi liniji pa bomo pristopili bolj celostno in verjamemo, da gre za eno najboljših inovacij letošnjega leta v našem podjetju.«

Ponosna zmagovalca sta še Ryan Portelli z Malte v kategoriji digitalna preobrazba kmetijstva, Joana Vacas Freixa iz Portugalske pa je osvojila nagrado za najboljši projekt družbene vključenosti.

Fotografiji: Mateja Kopar, ZSPM