Na belo nedeljo je bila Hiša žive dediščine v Beli Cerkvi napolnjena z domačim, toplim vonjem krušnih dobrot, saj je Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev pripravilo razstavo in ocenjevanje kruha – 18. društveno in 15. državno. Na mizah so se vrstili hlebci – svetli, temni, okrašeni, praznični … Vsak s svojo zgodbo rok, ki so ga zgnetle.

Prireditev Sožitje kruha in vina je odprla voditeljica Cvetka Peterlin, ki je spregovorila o pomenu kruha: »Kruh ima od vseh živil najmočnejši simbolni pomen – verski, kulturni, tradicionalni. Simbolizira življenje, preživetje, skupnost in gostoljubnost. Predstavlja spoštljiv odnos do trdega dela in nujne dobrine. Razumemo ga lahko kot nagovor, ki nosi v sebi globoko sporočilo ljubezni. Odnos do kruha je merilo človeka.« In prav ta odnos se je kazal v vsaki podrobnosti dogodka – v skrbno pripravljenih hlebcih, v pogovorih ob njih in v ponosu tistih, ki so jih prinesli.

V imenu Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je spregovorila članica upravnega odbora Nežka Dulc. Njene besede so bile iskrene: »Čeprav ga je danes v izobilju, kruh ostaja dobrina, brez katere ne more nobena družina.«

Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev šteje 108 članic in članov. V skoraj dveh desetletjih delovanja so postali prepoznavni daleč prek mej domačega kraja. Trudijo se ohranjati kulinarično dediščino in društveni duh, kar jih povezuje in krepi. Posebno so ponosne, da so stkale tesne vezi tudi s članicami sosednjih društev.

Zbrane so nagovorili tudi Nežika Režek, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije, Terezija Lavrič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in Franc Anderlič, podžupan Občine Šmarješke Toplice. V njihovih besedah se je ponavljala ista misel – tradicija peke kruha ne le ostaja, temveč se razvija in dosega vedno višjo raven.

Ko je besedo prevzel Drago Košak, predsednik strokovne ocenjevalne komisije, je bilo jasno, da za lepimi hlebci stojijo tudi znanje, natančnost in izkušnje. V ocenjevanje je prispelo kar 110 kruhov. »Lepih oblik, okusnih,« je dejal, »vidi se, da vanje vnašate svojo ljubezen in energijo.« Zahvalil se je vsem, ki so kruh spekli v krušni peči.

Čeprav kakovost doma pečenega kruha raste, tudi kruh, tako kot človek, ni brez napak. Opozoril je na nekaj podrobnosti, ki odločajo o oceni: kruh ne sme prevzeti tujih vonjev in okusov, kot so pralni praški in mehčalci, sol mora biti odmerjena z občutkom – ne preveč in ne premalo, testo mora biti dobro zgneteno, skorja pa ne preveč zapečena. Pri prazničnih kruhih pa je nasvet skoraj poetičen: naj ne skoparijo s »prazničnostjo«: več mleka, masla, jajc, vanilje, ruma, sladkorja, limonine lupinice. To je razkošje, ki pritiče praznikom.

Več kot polovica zlatih

Ocene prinesenih izdelkov so impresivne: od 110 kruhov jih je kar 57 prejelo zlato priznanje, med njimi je šest takšnih, ki so dosegli vseh 80 možnih točk, 41 srebrno priznanje in 12 bronasto. Najvišjo oceno so dosegli tako izkušeni peki kot tudi najmlajši, kar daje dogodku posebno težo. Vseh 80 možnih točk so osvojili: mladi šmarješki peki, in sicer skupina Čebelice vrtca Sonček OŠ Šmarjeta z mentoricama Adrijano Čelič in Nado Kirar za korenčkov kruh, in učenci 8. b razreda OŠ Šmarjeta z mentorico Nado Kirar za pšenični beli kruh. S tem so pokazali, da znanje ne ostaja le v preteklosti, temveč se prenaša naprej.

Najmlajši so tokrat res presenetili, kar seveda ne bi bilo mogoče brez srčne mentorice, ki jih zna spodbuditi. V OŠ Šmarjeta je to Nada Kirar iz Dobruške vasi, vzgojiteljica v vrtcu Sonček, ki se je veselila svoje zmage in tudi zmage otrok iz vrtca in osnovnošolcev.

Ob njih so z vsemi možnimi točkami bili tudi izkušeni mojstri: Nada Kirar iz Društva podeželskih žena Škocjan za čebulni kruh, Anica Šmalc iz Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice za mešani kruh s semeni, Ivanka Jeglič iz Društva podeželskih žena Škocjan za ajdov kruh z orehi in Branka Povšič s Koglega, Šmarješke Toplice, za praznični kruh. Prav ta preplet generacij je bil eden najlepših prizorov dneva – otroci ob svojih mentorjih, tradicija ob prihodnosti.

»Večkrat sem že sodelovala na državnem tekmovanju v peki kruha v Beli Cerkvi, sama, pa tudi kot mentorica s šolarji in malčki iz vrtca. Vsako leto se potrudimo speči dober kruh, letos nam je pa res uspelo! Presenečeni smo in veseli. Za šolo smo prejeli celo plaketo za trikratno zlato priznanje za pšenični beli kruh, ravno tako sem jo dosegla sama za čebulni kruh,« je povedala Nada Kirar in dodala, da je bila velikokrat zlata, tokrat pa je dosegla prav vse točke. Pove še: »Veliko mi pomeni predvsem to, da lahko svoje znanje prenašam naprej – na najmlajše v vrtcu in šoli. Letos smo imeli poseben dan druženja, ko smo se peke kruha za vrtec in šolo lotili v šolski kuhinji in bili več kot uspešni.« Na da peče kruh od malih nog, saj jo je tega naučila mama. Prihaja iz kmečke družine, v kateri so kruh pekli doma v krušni peči enkrat na teden, konec tedna, po šest hlebcev, ki so ga imeli za ves teden. To prakso je ohranila tudi v svoji družini, v glavnem jedo domačega. Tudi mož Marko redno in uspešno sodeluje na tekmovanjih v peki kruha in domov prinaša zlata priznanja.

Prejemnice plaket

Na sklepni prireditvi Sožitje kruha in vina v Beli Cerkvi so plakete za trikrat zapored prejeto zlato priznanje za isto vrsto kruha prejeli: 8. b razred OŠ Šmarjeta za pšenični beli kruh, Nada Kirar za čebulni kruh, Mihaela Blatnik za praznični kruh, Marta Pavlin za ajdov kruh z orehi, Marta Glavič za mešani rženi kruh, Mari Jakše za pšenični beli kruh, Erika Vrtačič za pirin polnozrnati kruh s semeni, Anica Šmalc za kruh z mešanimi semeni in Ana Glavič za mešani rženi kruh.

Dogodek se ni končal le pri kruhu. Pretesno dvorano za številne obiskovalce so napolnili tudi glasba, petje in veselje. Nastopila je Godba na pihala Šmarješke Toplice, pevska skupina Babice in dedki ob spremljavi harmonikarja Klemna Hribarja ter mladi harmonikarji pod vodstvom Klemna Hribarja.

Kruh in pesem – dva elementa, ki v slovenskem prostoru že dolgo hodita z roko v roki. Oba govorita o domačnosti, gostoljubju in ohranjanju tradicije. In prav to je bilo čutiti v Beli Cerkvi: da kruh ni le hrana. Je zgodba, je delo, je spomin ter predvsem vez med ljudmi in generacijami.

Pripravila: Helena Murgelj