Predstavitve žitnega poskusa in dneva žit na kmetiji Kavšek pri Ivančni Gorici so se udeležili kmetje iz okolice Grosuplja, Ivančne Gorice, Velikega Gabra in Mirne Peči. Srečanje je potekalo v sodelovanju s podjetjem RWA Slovenija in KGZS – Zavod Ljubljana.

Franci Kavšek iz Škrjanč, gospodar kmetije, usmerjene v prirejo mleka, je v poskusu posejal štiri sorte ječmena, pet sort pšenice in eno tritikalo. Po zadnjih neurjih so bile določene sorte v poskusu poležane, kar je bilo opaziti tudi na ostalih njivah, ki so bile intenzivneje gnojene z dušikom.

Namen srečanja je bil seveda predstavitev novih in standardnih sort ter izmenjava mnenj med strokovnjaki in pridelovalci po neugodni pomladi za pridelavo žit. Po besedah mag. Jožeta Moharja iz RWA, ki je vodil predstavitev, v Sloveniji letos žanjemo povprečne in podpovprečne pridelke ječmena. Spomladanska suša, ponekod varčevanje z dragimi dušičnimi gnojili in neurja s
točo, močnim vetrom in obilico padavin so zdesetkala pridelke žit. Najslabše je na peščenih tleh, kjer je pomanjkanje vode vzelo precej pridelka tudi pri pšenici in tritikali.

Suša in izredno visoke temperature tudi v sosednjih državah zmanjšujejo pridelke žit. Mohar je povedal, da so v Avstriji, Italiji ter Nemčiji in Franciji žita v zadnjih tednih ponekod celo namakali. Poleg manjšega pridelka je zaskrbljujoča še slabša kakovost, saj je zrnje precej drobno, ob žetvi pa je prisotnih več primesi zaradi prisilnega dozorevanja.

Med štirimi sortami ječmena v poskusu je bila poleg dvoredne sandre in večrednega ječmena jule podrobneje predstavljena nova sorta dvorednega ječmena arthene. Ta je po zgodnosti zelo podoben sandri, ima pa še večji potencial za pridelke zrnja. Podjetje RWA Slovenija bo jeseni že ponudilo prve količine doma pridelanega semena sorte arthene za jesensko setev.

Med petimi sortami pšenice v poskusu sta bili dve izboljševalki, bernstein in izalco, zadnjo na svojih površinah največ seje kmetija Kavšek iz Škrjanč. Mohar se je zaustavil pri treh zelo rodnih krušnih pšenicah: zgodnja resnica obiwan, zgodnja pšenica golica anversa italijanskega porekla (prve manjše količine slovenskega semena bodo na voljo že jeseni). Glavni razlog za zamenjavo pri krušnih pšenicah je boljša odpornost na bolezni, predvsem fuzarioze, ki so lahko velik problem pri ozkem kolobarju koruze in žit.

Ozek kolobar in še vedno nezadostna setev vmesnih strniščnih dosevkov so razlogi za več bolezni žit.

Zadnja je bila v poskusu posejana sorta tritikale Rivolt, ki je glavna zgodnja sorta tritikale v programu agrosaat za vse tipe tal, tudi za lažja tla. Tudi pri manj intenzivni pridelavi daje boljše pridelke od ostalih poznejših sort in ima zelo velik pridelek slame.

VEČNAMENSKI STRNIŠČNI DOSEVKI
Takoj po žetvi žit se lahko izvajata setev strniščnih dosevkov in apnenje. Mohar je poudaril, naj kmetje ne gledajo na dosevke kot na strošek, ampak naj prepoznajo pozitivne učinke strniščnih dosevkov na boljšo rast glavnih kultur, ki jim sledijo v prihodnjem letu v kolobarju. Izpostavil je predvsem boljšo rast koruze, krompirja in drugih poljščin, vrtnin, ki sledijo dosevkom in bolje prenašajo vročinski in sušni stres kot posevki brez vmesnega dosevka. Predstavil je tudi sudansko travo kot alternativo za pridelavo voluminozne krme v suši, saj sta močna suša in vročina praktično več kot razpolovili pridelek druge košnje na travinju. 

Za podor so predstavili novo mešanico neprezimnih dosevkov Agrosaat 11 Vita, ki se dobro obnaša v sušnih razmerah in s svojo sestavo iz večinske aleksandrijske detelje ter manjšega dela abesinske gizotije in facelije poskrbi za obogatitev tal z organskim dušikom, zavira rast poletnih semenskih plevelov ter poleti in jeseni omogoča čebeljo pašo. Omenjena neprezimna mešanica se dobro vklopi v kolobarje, kjer ne želimo križnic. To je na primer pri zelju ali oljni ogrščici.

APNENJE – REDEN TEHNOLOŠKI UKREP
Ob zaključku dneva žit je beseda tekla tudi o apnenju kot trenutno najcenejšemu ukrepu gnojenja ob izredno visokih cenah mineralnih gnojil. Apnenje ni samo ukrep za razkisanje tal, ampak skrbi tudi za izboljšanje strukture tal (boljši zračno-vodni režim v sušnih razmerah), povečuje dostopnost ostalih hranil, zmanjšuje prisotnost težkih kovin ter na splošno povečuje mikrobiološko aktivnost v tleh, prisotnost talnih živali (deževnikov) in
vsebnost humusa.

Redna setev strniščnih dosevkov in apnenje sta bistvena za lažje spopadanje z vročinskim in sušnim stresom pri glavnih kmetijskih kulturah. Apnenje bi moralo v prihodnosti postati nujen tehnološki ukrep in ne le enkratni poseg za razkisanje tal.

M. M. J.