Kmečke in podeželske ženske z obeh bregov Mure so se po dveh letih premora spet zbrale skupaj. Kar 180 žensk, članic štirinajstih stanovskih društev, ki delujejo na tem območju, se je srečalo že sedemindvajsetič.

Čeprav prihajajo z nasprotnih bregov, pa so kmetice povezane, zbližujejo pa jih tudi tradicionalna srečanja, ki so vsako leto množično obiskana. »Prišlo bi jih še več, a nas omejuje prostor, ki ga imamo na voljo,« nam je povedala Frančka Lebarič, kmetijska svetovalka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti z območja Upravne enote Ljutomer pri KGZ Murska Sobota, ki je nosila zajeten organizacijski zalogaj na svojih ramenih, srečanje pa je tudi povezovala. Navada namreč je, da si organizacijsko štafeto podajajo kmetijske svetovalke murskosoboškega zavoda, srečanje pa se seli po različnih lokacijah na tem območju.

Letos so se srečale ob začetku pusta na debeli četrtek, konferenčna dvorana Bioterm Mala Nedelja v osrčju Prlekije pa je bila skoraj pretesna za vse. Lebaričeva je strnjeno spomnila na prehojeno pot sprva aktivov in zdaj društev ter na številne uspehe, ki jih žanjejo kmetice na kulinaričnem in drugih področjih na najvišji ravni, ter na vse dogodke, ki jih prirejajo in jih ni malo. Srečanje je bilo podprto še z dvema aktualnima predavanjema: o socialni varnosti in ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja.

Srečanje ni le prosti dan za marljive in delovne ženske, ki ohranjajo kmetije v dobri kondiciji za svoje naslednike, temveč predvsem priložnost za pomenkovanje o tem in onem, izmenjavo mnenj in polnjenje baterij pred začetkom nove sezone dela na vrtovih, poljih in njivah, ko gredo ženske težko zdoma. To je tudi priložnost za strokovna vprašanja in pogovor s kmetijskimi svetovalkami ter drugimi uglednimi gosti, ki se jim na srečanju radi pridružijo. Prvič je bila med njimi Irena Šinko, kmetijska ministrica, ki je ponosno povedala, da je tudi sama članica Društva žena in deklet Sončnica Občine Tišina, in da razume vrednost kmečke ženske in njeno nepogrešljivo vlogo pri stabilnem razvoju našega kmetijstva in preskrbe s hrano, hkrati pa se zaveda tudi njihovega težkega socialnega položaja in stisk, zaradi katerih se pogosto čutijo prezrte, nevidne in neslišane. Dejstvo je, da pri nas okoli tretjino kmetij vodijo ženske, še vedno pa je veliko takih, ki so na kmetiji le »delovna sila« in nimajo nikakršne socialne in ekonomske varnosti. Čeprav ženske na podeželju niso dejavne le v kmetijski dejavnosti in gospodinjstvu, ampak skrbijo tudi za starejše in onemogle člane kmečke družine, so pogosto vpete tudi v dopolnilne dejavnosti: »Med približno 4500 nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je okoli 1000 nosilk žensk.« Ker počasi prehajamo v novo obdobje Skupne kmetijske politike, je Šinkova izpostavila tudi vse tiste intervencije, ki naslavljajo ženske na podeželju, med njimi so Leader, pa intervencije za male kmetije in mlade prevzemnike, nekmetijske dejavnosti in vse intervencije za dopolnilne dejavnosti. Povedala je, da je bila na novo ustanovljena medresorska delovna skupina, ki si bo prizadevala za izboljšanje položaja kmetic. »Veliko področij je še treba urediti, med njimi denimo invalidsko in pokojninsko zavarovanje kmetic,« je izpostavila ministrica.

Zbrane je v prleškem narečju nagovorila še mag. Olga Karba, županja Občine Ljutomer, ki je poudarila pomen žensk za razvoj podeželja in pridelavo kakovostne hrane ter se jim ob tej priložnosti zahvalila za njihovo požrtvovalno in nesebično delo, ki bogati našo družbo. Poudarila je, da bi morali biti spoštljivejši do tega, kar se pridela na domačih tleh. Spodbudne misli in hvaležnost za opravljeno delo je zbranim izkazal tudi dolgoletni direktor KGZ Murska Sobota dr. Stanko Kapun, ki srečanje pomurskih kmetic spremlja že vrsto let. »Zavedamo se, da ste sila, brez katere ne bi bilo kruha in ne rodov. Zato se morate kmetice zavedati svoje vrednosti in dejanske moči ter biti ponosne na to, kaj vse zmorete,« pa je bila poslanica Andrejke Krt s KGZS. V imenu Zveze kmetic Slovenije je zbrane nagovorila Ema Lančič: »Ženske nosimo veliko bremen, zato je pomembno, da poskrbimo tudi zase, za svoje zdravje.«

Čeprav se mnogim zdi, da so premiki prepočasni, pa so nam kmetice pritrdile, da se je v treh desetletjih kmetijstvo močno preobrazilo. Čeprav so na kmetijah nemočni pred zunanjimi vplivi in morajo biti izjemno hitri in spretni, da se spremembam uspešno prilagajajo, pa ženske poudarjajo, da se je kakovost življenja na kmetijah in na podeželju izboljšala: nekdaj je bilo več fizičnega dela, zdaj pa je več dela s papirji, sta pa infrastruktura in dostop do informacij tudi pa zaslugi kmetijskih svetovalk, ki poznajo domala vsako kmetijo na svojem območju, boljša in predvsem hitrejša.

Frančka Lebarič v družbi predavateljic: Polone Starc in Lucije Pinterič
Zaradi nepredvidljivih okoliščin je vedno bolj pomembno, da že mlajše ženske na kmetiji razmišljajo o svoji ekonomski varnosti, zato je Polona Starc, specialistka za pravne zadeve na KGZ Celje, pripravila strnjeno predstavitev o socialni varnosti kmetov in kmetic, s poudarkom na pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na kmetijah so pogosto zavarovani le moški, ženske pa ne, zato na jesen svojega življenja mnoge ostanejo brez vsakršnih prihodkov. Zato je Starčeva pripravila pregled pravic iz posameznih zavarovanj in odgovarjala na konkretna vprašanja žensk, ki so že kmečko zavarovane, o tem še razmišljajo ali načrtujejo. Prisluhnile so tudi predavanju Lucije Pinterič s KGZS o psihosocialni podpori, ki je kmetom in kmeticam na voljo brezplačno v okviru celostne podpore kmetom. Poudarila je, da sta telesno in duševno zdravje neločljivo povezana, zato moramo poskrbeti za oba pola.

Dogodek so popestrili še nadarjeni pevsko-glasbeni kvartet: brata in sestri Fekonja iz Krapja, ki so zapeli in zaigrali ter razvedrili zbrane v dvorani, nato pa so zadonele še ljudske pesmi pevske skupine Društva kmetic Apače, ki pojejo že 22 let. Uradni del srečanja se je nadaljeval še pozno v popoldan, saj so ženske morale nadoknaditi zamujeno.