V neokrnjeni naravi naselja Pečica, odmaknjenega od mesta in industrije, sta si na rojstni domačiji Špelinega očeta ustvarila dom, svoje delo pa posvetila pridelovanju in predelovanju zelišč.

Špela nam prizna, da si nikoli ni mislila, da bo kmetovala, saj je odraščala v mestu in po opravljenem magisteriju na Fakulteti za logistiko v Celju začela intenzivno iskati službo. »Po dveh letih neuspešnega iskanja sem skoraj obupala, nato pa je Boris predlagal, da začneva pridelovati hrano. Ker vseh naših površin zaradi prevelikega naklona ni mogoče strojno obdelovati in ker zemlja ni primerna za pridelavo žita, se mi je porodila ideja o pridelavi zdravilnih rastlin. Boris me je podprl in najina zgodba se je začela,« pripoveduje.

NA »GORI« PRI GORSKI ROŽI

Kmetijo sta ustvarila iz nič. »Nekaj zemlje so nama podarili starši, nekaj sva jo kupila. Vodiva jo skupaj, pomagajo pa nama še preostali družinski člani in prijatelji,« pove Špela. Kar dolgo sta iskala pravo ime zanjo: »V mislih sva imela ime Ajda, ker je bila to prva rastlina, ki sva jo do potankosti raziskala, ker pa društvo s tem imenom že obstaja, se zanj nisva odločila. Kmetije nisva želela poimenovati niti po sivki, ki sva je imela največ. Povsem slučajno sva se spomnila, da se našemu kraju po domače reče »Gora«, ker smo na vrhu hriba, ki meji na Dolgo Goro, Sladko Goro in Zbelovsko Goro. Ko so v istem trenutku na radiu predvajali Šifrerjevo Gorsko rožo – vsebina pesmi malo spominja na najino zgodbo, v njej je namreč tudi Špela – je nastala Zeliščna kmetija Gorska roža,« nam sogovornica pove, kako sta z Borisom izbrala ime.

Špela in Boris s sinčkom Florjanom v zeliščnem nasadu na domači kmetiji.

DO ZDRAVJA NA NARAVEN NAČIN

Špelo so zelišča pritegnila pred šestimi leti, ko je začela iskati rešitev za svoje zdravstvene težave. Pripoveduje tako: »V družini imamo težave s srčno-žilnimi boleznimi, sama imam krčne žile že od 16. leta. Na partnerjevo pobudo sem začela razmišljati, kaj lahko naredim zase in za svojo družino, kako si lahko pomagam na naraven način. Tako se je začelo raziskovanje, spoznavanje zdravilnih rastlin, gojenje in pridelovanje.« Preden se je resno lotila pridelovanja in predelovanja zelišč, je obiskala številne delavnice, predavanja, se povezala z zeliščarji, predelala veliko literature o tem in opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarico. »Učenje o zeliščih pa se nikoli ne konča,« pove zeliščarica, ki še vedno veliko časa nameni izobraževanju. Svoje znanje pa predaja tudi drugim na delavnicah, predavanjih …

PREDNOST IMAJO GOJENA ZELIŠČA

Njuna kmetija je velika približno 10 hektarjev, polovico jih obdelujeta, polovica je gozda. Glavna dejavnost na kmetiji je zeliščarstvo, gojijo med 45 in 50 različnih vrst. »Zelišča pridelujemo na sonaraven način, to je naravi in ljudem prijazno, brez mineralnih gnojil in škropiv. Polja obdelujemo ročno, ročno pobiramo pridelek, ročno očistimo tudi odpadle, odmrle in poškodovane dele zelišč. Nekatera imamo le zato, da jih predstavimo ljudem, ko pridejo na ogled kmetije, na primer grški planinski čaj, zelišče življenja, monardo, veliki oman, rumeni encijan, pasjo barvilno kamilico … Imamo tri rastline, ki so lažje za vzgojo in predelavo, to so ajda, oves in industrijska konoplja. Iz njih izdelujemo čaj,« našteva sogovornica.

V »zakladnici zdravja« je največ čajnih mešanic, pa tudi moka, kaše, sirupi, sokovi … Najbolj prodajana je čajna mešanica za dihala.

Nekatera zelišča ni smiselno gojiti, zato jih Špela nabera v naravi. Sezona se je že začela in bo trajala do konca septembra. Zelo pazi, kje zelišča rastejo. »Nabiranje na travniku, na katerem uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, je lahko tvegano. Veliko zelišč namreč iz zemlje vsrka strupe in težke kovine, ki jih nato zaužijemo mi. Sami nabiramo zdravilne rastline le v bližnji okolici, na krajih, ki jih dobro poznamo. To so predvsem bezeg, navadna in rumena kopriva, bršljanasta grenkuljica, ozkolistni trpotec, materina dušica, pljučnik, čemaž, resa. Vedno pazimo, da pustimo vsaj tretjino rastline, da ne porušimo biotske raznovrstnosti in da se ohranijo naravna rastišča teh rastlin,« nam pojasni.

»Zelišča nabiramo samo v suhem vremenu, nikoli zjutraj, ko je še rosa, najbolje okoli poldneva. Nekatera zelišča zaradi večje vsebnosti eteričnih olj in drugih zdravilnih učinkovin nabiramo popoldan. Zvečer je zdravilnost rastlin zaradi kroženja sokov podnevi in ponoči manjša. Nikoli ne nabiramo mokrih rastlin. Rastline, ki imajo močan vonj, kot so na primer timijan, bazilika, majaron, meta in podobno, nabiramo v vročem, suhem dnevu, opoldne, ko imajo največ eteričnih olj. Po daljšem deževju počakamo vsaj tri dni, preden se lotimo nabiranja. Upoštevamo tudi lunine mene, torej, kdaj so primerni dnevi za nabiranje cvetov, listov, korenin, plodov. Ob tistih dnevih so vsebnosti v zdravilnem delu rastline še večje in obstojnejše.«

Čeprav se delo zeliščarja začne že na njivi s primerno oskrbo zelišč in pravilnim pobiranjem, je pomembno tudi njihovo pravilno sušenje in obdelava. »Zelišča, ki ne potrebujejo hitrega sušenja, sušimo na kozolcu, v senci, na rahlem prepihu. Bezeg, oves in ajda, ki zahtevajo hitro sušenje, pa sušimo v sušilnici za zelišča. Suhih zelišč ne meljemo, ampak jih režemo ali drobimo ročno. Z našim načinom pridelave ne pridelamo ogromnih količin zelišč, so pa ta zato bolj kakovostna. Shranimo res dobro suha zelišča, ki se lomijo pod prsti in ohranijo svoj vonj in izgled. Hranimo jih v steklenih kozarcih največ eno leto. Ne sušimo ameriškega slamnika in čemaža, saj s sušenjem izgubita svoje zdravilne lastnosti. Te rastline predelamo sveže, ameriški slamnik v tinkturo in sirup, čemaž pa v pesto,« pove Špela.

Špela in Boris sta na kmetiji postavila »hram zdravja«. Objekt je razdeljen na tri dele. V prvem prostoru je mlin, drugi je namenjen predelavi zelišč in shrambi »zakladnica zdravja«, v kateri skladiščijo izdelke iz zelišč, moke in kaše, sokove, tretji prostor pa je klet, v kateri hranijo poljske pridelke in ozimnico. 

MISLIMO PREVENTIVNO

Ljudje, ki imajo zdravstvene težave, se velikokrat po pomoč zatečejo k zeliščarjem. To delo je odgovorno, pravi Špela, saj imajo nekateri resne zdravstvene težave in obolenja. »Zdravilne rastline lahko v kombinaciji z zdravili večkrat škodijo kot koristijo, saj lahko pride do kakšnih negativnih reakcij. Zato se mora bolnik o jemanju zdravil in hkratnem uživanju zdravilnih rastlin posvetovati z osebnim zdravnikom. Ljudje bi morali veliko delati na preventivi, da do obolenj sploh ne bi prišlo. Pri tem pa so zelišča in zeliščni izdelki dobra podpora. Zeliščne izdelke priporočam za blažje težave, kot so glavobol, prehladna obolenja, vročina, lažje želodčne in črevesne težave …« našteva sogovornica, ki obiskovalce kmetije spodbuja, naj si zeliščni vrtiček uredijo doma, in svetuje kako: »Izberemo sončno ali polsenčno lego, zemlja naj ne bo »predobra«, imeti mora dovolj hranil, a ne toliko kot za rože. V tem primeru bi zelišča zelo lepo uspevala, imela pa bi premalo eteričnih olj. Pri nas se morajo zelišča boriti za svoj obstoj. Zemlja naj bo odcedna, korenine zelišč ne smejo biti nikoli »mokre«, včasih jim paše malo suše. Priporočam nakup sadik v vrtnarijah, saj v trgovinah večkrat dobite mačka v žaklju. Dovolj je, če imamo v zeliščnem vrtu 10 zelišč s širokim razponom delovanja, iz katerih pripravimo čajne mešanice ali pa jih uporabimo pri pripravi jedi, na primer: timijan, materina dušica, rožmarin, plahtica, ognjič, prava sivka, kamilica, dobra misel ali origano, poprova ali maroška meta, ožepek, enoletni ali kraški šetraj, drobnjak. Te rastline so nezahtevne in zelo lepo uspevajo tudi v lončnicah, najbolje v glinenih loncih. Sami si lahko pripravimo zeliščne čaje, pa tudi mazila ali masažna olja za telo. Mazila s sivko in ognjičem pomagajo pri suhi, popokani koži, pri udarcih, odrgninah, pikih žuželk, negujejo nežno dojenčkovo in otroško kožo.«

Naravna mazila z Zeliščne kmetije Gorska roža

DODATNE DEJAVNOSTI

Ker kmetija samo z zelišči ne more preživeti, Pogelškovi pridelujejo še zelenjavo in žita, ukvarjajo se z več dodatnimi dejavnostmi. »Kmetija ni tržno usmerjena, želimo biti samooskrbi, prodajamo le viške, zato ne pridelujemo ogromnih količin zelišč, imamo le 20 arov trajnih in do 50 arov enoletnih zelišč. Nudimo usluge mletja žit, nekatere strojne usluge, izdelujemo lesene izdelke iz domačega lesa. Obliko izdelka nam narekuje les, okrasimo pa ga po naročilu ali našem navdihu, zato je vsak unikaten. Izdelujemo uporabne in dekorativne kuhinjske izdelke, igrače, lesene darilne skrinje, zibelke, kalupe za vlivanje mil … Izdelujemo tudi sušilnice za zelišča po meri in željah naročnika, razmišljamo o izdelovanju mlinov za mletje žit za manjše uporabnike. Na kmetiji imamo namreč obnovljen mlin na kamne za žita, star okoli 200 let, v katerem meljemo žita,« našteva Špela. Od sredine maja do konca avgusta pa na kmetiji pripravijo voden ogled zeliščnega nasada in mlina na kamne.

Špela in Boris sta s sinčkom Florjanom s svojim življenjem in tem, kar imajo, zelo zadovoljna. »Ne razmišljava o širitvi kmetije, želiva pa biti samooskrbna tudi z mesom. V prihodnje se bodo tu pasli dva avtohtona krškopoljca, dve cikasti govedi in avtohtone kokoši. To troje si še želimo. Dela imamo dovolj, da smo zaposleni vse leto,« naš pogovor konča Špela.

Fotografije: osebni arhiv

Če želite izvedeti več o lastnostih in uporabi zelišč, vabljeni k nakupu knjig:

ZELIŠČNI VRT – domača lekarna 

ČAROBNI ŽELIŠČNI VRT