Najprimernejši čas za zasajanje balkonskih in okenskih korit je aprila. Rastline, iz katerih sestavimo nasad, so zelo različne glede prenašanja nizkih temperatur, zato je najbolje, da si pred začetkom sajenja narišemo skico zasaditve in potem postopno z ogrevanjem ozračja dodajamo rastline, dokler nasad ni popoln.

Zasajenih korit ne puščamo v garažah zaradi hladnih noči. Rastline bodo doživele šok, ker bodo iz svetlih vrtnarskih rastlinjakov prišle v temačno garažo, ko jih bomo dali ven, pa spet na močno svetlobo. Okoli prvomajskih praznikov je že dovolj toplo, da damo nasade ven in jih privajamo na zunanje razmere. Na začetku naj bodo na zavetnem mestu. Če se zvečer še ohladi, jih prekrijemo s kopreno, če je potreba, tudi z več plastmi. To lahko traja vse do ledenih mož sredi maja, potem nevarnosti pozebe navadno ni več. Takrat lahko dosadimo tudi tiste rastline, ki so najbolj občutljive, denimo mlečki, begonije, angelonije, vodenke in strukturne rastline, kot je batata. Med manj občutljive sodita surfinija in bidens.

Če se odločate za sunsatijo, je priporočljivo, da jo posadite v poseben lonček. Rastlina je sicer zelo lepa in atraktivna, vendar pa tudi zelo agresivna v svoji rasti. Če bo v koritu z drugimi balkonskimi rastlinami, bo hitro prevzela pobudo in prerasla svoje sosede.

V vrtnarijah je na voljo veliko različnega sezonskega cvetja, pri zasajanju pa prihaja v ospredje minimalizem. Čeprav so priljubljene mešane zasaditve, so mnoge rastline tako elegantne same po sebi, da sploh ne potrebujejo družbe. To se denimo gavra, kleoma, grmasta bazilika, številne trave. Vse bolj cenjene so tudi strukturne rastline, ki pa so nekoliko občutljivejše za spomladanske nizke temperature.

Če oblikujemo mešane zasaditve, se najprej prepričajmo, da imajo rastline, ki bodo v istem koritu, podobne zahteve glede svetlobe, hranil in vode. Pri barvnih kombinacijah se ozirajmo na okolico, torej na ostale rastline na vrtu, in fasado na hiši.

ZA SONCE ALI SENCO

Čeprav pogosto govorimo pri rastlinah o takih, ki uspevajo na soncu, ter takih, ki rastejo v senci, načeloma iste rastline uspevajo tako na sončni kot senčni legi. Res pa je, da bodo nekatere v senci manj cvetele, poganjki se bodo izdolževali in svetleli. Večina sezonskih rastlin dobro uspeva na soncu. Med cvetočimi rastlinami, ki so izrazito primerne za senco, pa so vodenke z majhnimi cvetovi, ki jih že dolgo poznamo. Njihovi listi so zelo vodeni in jih sonce zažge. Druga rastlina, ki bo preživela senco, vendar z nekoliko manj cvetovi, je begonija zmajeva krila, v senci se bodo dobro počutile tudi bela ali modra lobelija, rumena zajčja deteljica, fuksije, akalifa in lotus. Za senčne lege so primerne tudi necvetoče rastline, denimo koprive, rumenolistni origano, pisana bršljanasta grenkuljica.

KAKOVOSTEN SUBSTRAT

Sezonske rastline morajo v nekaj mesecih pokazati vso svojo lepoto, zato potrebujejo tudi kakovosten substrat ter dobro oskrbo. Rastline se ločijo tudi po tem, kako zahtevne so glede zemlje. Če sadimo denimo pelargonije, ki so bolj skromne kar se tiče zemlje, lahko uporabljamo doma pripravljene mešanice zemlje. Pri tem se moramo prepričati, da je zemlja brez škodljivcev in semen plevelov. Mešamo kompost ali vrtno zemljo in kupljen namenski substrat. Sicer pa je preverjen postopek sajenja naslednji: na dno posode potresemo kremenčev pesek tako na debelo, da prekrije dno. Uporabimo lahko zemljo za surfinije, vanjo pomešamo perlit za boljšo zračnost in še nekaj kremenčevega peska. Pazimo, da sadike posadimo ravno prav globoko.

Če pokončno pelargonijo posadimo pregloboko, spodnji listi zgnijejo, po rastlini pa se širi siva plesen. Ob sajenju dodamo počasi topno gnojilo (eno do dve tableti na rastlino), ki se postopoma sprošča, ne glede na temperaturo. Nasadov prvi mesec ne gnojimo, saj je v kakovostnem substratu dovolj hranil za prve tedne.

Če je zunaj še prehladno, korita postavimo v zavetno lego, kjer je dovolj sonca. Če jih bomo dali v garažo ali klet, se bodo rastline zaradi pomanjkanja svetlobe pretegnile. Ob nižjih temperaturah ali če močno piha, mlade rastline prekrivajmo z več plastmi koprene.

Pripravila: Marjeta Hrovatin