V preteklosti je vpis mladih na gimnazije naraščal, na poklicnih šolah pa upadal. Po zadnji gospodarski krizi pa se je ta trend obrnil, lani je bilo v poklicne, tehniške in strokovne srednješolske programe vpisanih več kot 65,3 % vseh dijakov.

VRSTE POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
Mladim je na voljo pet različnih oblik poklicnega in strokovnega srednjega izobraževanja, ki trajajo dve, tri ali štiri leta. Za vsakega veljajo vpisni pogoji in različni načini zaključnega preizkusa, izpita. Mladi pa imajo tudi možnost nadaljnjega izobraževanja na višjih ravneh šolanja.

Dva letnika opravijo dijaki nižjega poklicnega izobraževanja, tri pa srednjega poklicnega izobraževanja. Oba se končata s preskusom znanja na zaključnem izpitu. Štiriletno izobraževanje, ki se konča s poklicno maturo, opravijo dijaki srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Peta oblika poklicno-strokovnega izobraževanja pa je poklicni tečaj, ki traja eno leto in se konča s poklicno maturo. Namenjeno je dijakom, ki so uspešno končali gimnazijo ali strokovno šolo (brez mature) in želijo pridobiti strokovno izobrazbo. Del njihovega izobraževanja je tudi praktično delo. Poklicno izobraževanje podpirajo tudi država in njene pristojne institucije z raznimi programi financiranja, štipendiranjem dijakov, ki se odločijo za deficitarni poklic, in s spodbudami delodajalcem, da mladim zagotovijo čim več učnih mest pri njih. 

PRAKTIČNO ZNANJE
Za razliko od gimnazijskih programov, pri katerih mladi usvojijo predvsem splošno znanje in iščejo področje, na katerem bodo nadaljevali s študijem na fakulteti, so dijaki poklicno-tehniških šol po koncu šolanja že dovolj usposobljeni za svoj poklic in se že lahko zaposlijo. Poklicno izobraževanje je namreč bolj kot v splošne vsebine usmerjeno v strokovne, pomemben del izobraževanja pa je praktično spoznavanje poklica pri praktičnem pouku in praksi na deloviščih, bodočih delodajalcih. Ker so za svoj poklic že visoko usposobljeni, imajo tudi več možnosti za zaposlitev, nič nenavadnega ni, da se zaposlijo pri delodajalcu, pri katerem so opravljali prakso med šolanjem, lahko pa se odločijo tudi za samostojno poklicno pot. Čeprav s formalnim šolanjem končajo, pa se morajo tudi oni prilagajati spremembam na trgu, novim tehnologijam in veščinam s svojega področja, da bi bili kompetentnejši in konkurenčnejši na trgu.

NADALJNJE ŠOLANJE
Tisti, ki želijo po koncu poklicnega izobraževanja šolanje nadaljevati na fakulteti, se lahko vpišejo v višjo ali visoko strokovno šolo, ob opravljenih dodatnih izpitih iz splošne mature pa tudi v univerzitetne programe, ki to dopuščajo. Po šolanju na srednji strokovni šoli pa lahko po določenem številu let delovnih izkušenj zainteresirani opravijo mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit.

Predsodki o poklicnem izobraževanju so zato odveč, saj smo na svoji poklicni poti uspešnejši, če delamo tisto, kar nas zares veseli.