Kdo je najbolj ogrožen?

Kratkoročno gledano nas najbolj skrbi za življenja najstarejših (starejši od 70 let) in najšibkejših (kronični bolniki, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, bolniki na biološki terapiji in kemoterapiji).

Dolgoročno pa nas lahko upravičeno skrbi tudi za gospodarstvo in posledično ponovno za ljudi – njihova delovna mesta in zmožnost samostojnega preživljanja. Če bo gospodarstvo oslabelo, ne bomo zmogli krepiti zdravstva, šolstva, socialnih transferjev.

Ko bo epidemije konec, bi lahko vladala splošna izčrpanost države, zato moramo to pravočasno preprečiti. In da. Odgovor je tudi v maskah. 

Bojmo se tistih, ki ne nosijo mask

Študije dokazujejo, da je okužbo prenašajo asimptomatski prenašalci – ljudje, ki nimajo vidnih znakov okužbe.

Kdo je lahko prenašalec? Kdorkoli. Lahko ste to vi, pa tega ne veste. Lahko je to vaš šef, vaša sodelavka, vaš sodelavec …  Če želimo zajeziti hiter prenos virusa, je v prvi vrsti potrebno nošenje mask.

Kužen je lahko nekdo na ulici, v trgovini ali kje drugje. Glavna nevarnost virusa ni le visoka smrtnost, ampak nalezljivost virusa. Sprva se je predvidevalo, da je prenos samo kapljičen, in sicer na razdalji metra in pol. Slišali smo lahko opozorila, da se prenos virusa lahko zgodi tudi, ko smo sprva v stiku z okuženo površino, nato pa se z rokami dotaknemo ust, nosu ali oči … Sedaj je dokazano, da mikrokapljice v zraku v zaprtem prostoru ostanejo do nekaj ur. To virusu omogoča, da lahko okuženi v prostoru (npr. v trgovini, na pošti, v zdravstvenem domu in povsod drugod, kjer so ljudje) okuži večino ostalih v kratkem času.

Po navadi prenašalec nima težav. Tisti s težavami se sami umaknejo in ne širijo bolezni naprej. Asimptomatske bolnike (bolnike brez vidnih znakov okužbe) je torej treba imeti ves čas v mislih.

Vsak se mora obnašati, kot da je potencialno kužen in ne sme okužiti ostalih.

V tujini izstopajo tri države, ki so okužbo s koronavirusom dobro obvladale. Najbolj je zanimiv primer Južne Koreje. Je 5x bolj poseljena kot Slovenija, ima vse možne oblike javnega prevoza (pri nas pa se tako radi vozimo z avtom), podzemne železnice, velika letališča, velemesta… pa kljub temu ob enakem številu opravljenih testov na milijon prebivalcev in enakem številu okuženih na milijon prebivalcev NIMAJO karantene in težav z velikim številom mrtvih. Mediji napačno povzemajo, da je to zaradi učinkovitega zdravstvenega sistema, števila testiranj, pa zaradi sledenja s sodobnimi tehnologijami…

Pozabljajo pa na osnovno. Korejce je bilo okužbe (za razliko od marsikoga med nami) strah. Pred leti so že imeli izkušnjo s koronavirusom (SARS), ter ptičjo gripo ki sta v državi pustila strah, tako kot ga mi čutimo med nami danes. Vsak od nas je že videl azijske turiste v Sloveniji, kako brez kakšnih znakov bolezni sredi poletja množično nosijo maske na obrazu.

Maske nosijo malo zaradi sebe, predvsem pa zato, da če so slučajno minimalno bolni ne bi okužili drugih potnikov.

Tu je pri koronavirusu v ospredju višje družbeno dobro. Pri tej bolezni 20 %, po nekaterih podatkih pa celo do 68 % okuženih sploh nima kliničnih nobenih težav ali pa so te minimalne. Najbolj moramo biti pozorni na takšne posameznike. Kako jih prepoznamo? Ne nosijo mask!

Z nošenjem maske ščitimo druge, drugi pa nas

Zakaj kirurg nosi masko? Da v operativno polje ne vnese mikroorganizmov. V nasprotnem primeru lahko pri bolniku povzroči okužbo, ki se lahko konča celo s smrtjo. Enako je pri COVID-19, le da smo v tem primeru kirurgi vsi. Vsi lahko potencialno pri bližnjem povzročimo smrt.

V prvi vrsti je nošenje maske potrebno zaradi zaščite drugih, ker smo lahko mi sami asimptomatski prenašalci. Z nošenjem maske dosežemo to, da je mikrokapljic v zaprtem prostoru mnogo manj. V drugi vrsti pa navadna ali kirurška maska ščiti posameznika pred okužbo v približno 50 %.
Kaj naredimo v zdravstvu z bolnikom, za katerega izvemo, da je pozitiven na novi koronavirus SARS-CoV-2? Takoj prejme masko, da ne širi kapljic in mikrokapljic še naprej, nato ga premestimo na ustrezno kliniko, tokrat specialno zaščiteni. Če bi masko nosil že prej, še preden smo izvedeli, da je okužen, bi bila verjetnost, da je okužil večino ljudi v prostoru, kjer se je nahajal, veliko manjša.

Idealno bi bilo, da bi vsi imeli zaščitne maske. Po nekaj urah (3–8 h) je treba masko zamenjati; če pa nove nimamo, se moramo obnašati varčno. Ker niti teh osnovnih mask na trgu ni dovolj, meniva, da so kratkotrajne rešitve maske iz blaga, ki jih lahko prekuhamo. Vsi načini varčevanja v primeru pomanjkanja zaščitne opreme še niso znani in so v fazi preizkušanja.

Prav tako je pri preprečevanju okužbe pomembno temeljito umivanje in razkuževanje rok, ker se virus s kapljicami, ki se usedejo na površine, širi tudi tako. Če bi ljudje nosili maske, bi bilo na javnih mestih na površinah veliko manj kapljic in mikrokapljic.

Za hitro zajezitev epidemije bi po najinem mnenju moralo biti nošenje maske zakonsko obvezno.

Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo.

Maska je znak in nenehno opozorilo ljudem, da je lahko vsak človek kužen, četudi ne kašlja in nima drugih znakov okužbe. Človeku brez maske se izognemo, ker nas ogroža! Nošenje mask naj bo del osebne kulture, enako kot je del osebne kulture, ko starejšemu na prevoznem sredstvu odstopimo sedež. Z nošenjem mask preprečimo širjenje virusa, ki je lahko usoden za ranljive skupine.

POZOR. Nameščanje in odstranjevanje mask mora potekati po določenem zaporedju in s strogim higienskim režimom. Potrebno je umivanje rok pred in po namestitvi, ter pred in po odstranitvi.

Poziv k šivanju mask

V prvi fazi si vsak lahko sam doma naredi masko iz več slojev (dveh, treh ali štirih). Uporabimo lahko bombažne rjuhe, krpe, majice ali kakšno drugo blago. Pred vsako uporabo jo je treba ponovno oprati na 90 stopinj Celzija. Če se da, sodelujmo vsi. Kot znak skupnega boja.

Ker mask zaenkrat ni, se javnega nošenja mask trenutno ne more zakonsko zapovedati. Pri tem računamo na zdravo pamet ljudi in na mišljenje: družba ima prednost pred posameznikom.

Če mask v državi ni, še ne pomeni, da niso pomembne za zajezitev epidemije.

Šivilje UKC Ljubljana so dober zgled samoiniciative pri šivanju mask. Slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo medicinskega materiala, vse tekstilne obrate, šiviljstva in krojaštva pozivamo k samoiniciativnemu šivanju mask za civilno prebivalstvo. Pozivamo ženske in moške, ki znajo šivati, naj zašijejo maske zase, za svoje družine, sosede, prijatelje … Po koncu te nevihte vam bodo neizmerno hvaležni.

Kot smo se Slovenci že v stoletjih zgodovine združevali proti sovražnikom, se moramo tudi tokrat. Virus ne izbira med rasami, verami, političnimi prepričanji … Tokrat se združimo skupaj proti nevidnemu sovražniku.

Zmagali bomo proti novemu koronavirusu SARS-CoV-2 in koronavirusni bolezni COVID-19, ki jo povzroča. Kdaj, pa je odvisno od vseh vas. Rešujmo življenja skupaj. Znak boja naj bo maska. Nosimo maske v javnosti!
 

Pripravila: Matic Koželj, dr. med. in Darko Siuka, dr. med.