»Danes priznam, da so mi ta štiri leta spremenila življenje, moj pogled na vlogo mladih, razvoj podeželja in kmetijstva. Predvsem pa sem prepoznala potencial, ki ga ponuja podeželje, a ga včasih ne znamo izkoristiti,« je prepričana 26-letna Anja Mager, nova predsednica ZSPM.

Skupščina ZSPM bi morala biti že marca, a je bila zaradi koronakrize prestavljena. Odpovedani so bili tudi drugi dogodki ZSPM, vseeno pa ste ta čas dobro izkoristili. Kako?
Res je. Hitro smo se preusmerili na spletno komuniciranje in videokonference. Zadnjih šest mesecev smo intenzivno pripravljali reorganizacijo dela ZSPM. Ukinili smo skupine, ki so pokrivale posamezna področja, in določili tri temeljna področja dela.

Katera področja so to?
Zelo pomembno področje ostajajo mladi kmetje in kmetijska politika, ki so prej delovali znotraj svoje skupine pri ZSPM, saj smo pred novim programskim obdobjem Skupne kmetijske politike. Želimo namreč zagovarjati stališča mladih kmetov in ne stališča političnih strank. Okrepiti želimo področje zagovorništva po panogah in regijah, da bodo mladi znali predstaviti in argumentirati svoje poglede in stališča. Naloga Zveze pa je, da jih strnemo in prenesemo na višjo raven. Pričakujemo, da tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, prisluhnejo našim pobudam in predlogom in jih tudi upoštevajo. Želimo si tesnejšega sodelovanja tako z javno službo kmetijskega svetovanja, MKGP, Zadružno zvezo Slovenije in drugimi deležniki v kmetijstvu.

Drugo pomembno področje je mednarodno sodelovanje, ki je že zdaj zelo močno. Smo del organizacij CEJA in RYE ter mednarodnih izmenjav IFYE. Želimo pa si tesnejšega sodelovanja z organizacijami mladih kmetov in podeželske mladine v sosednjih državah in s slovenskimi zamejskimi organizacijami, na katere smo nekoliko pozabili. 

Tretje področje je novo in bo pomemben vezni člen med mladimi in lokalno skupnostjo oziroma družbo. Kako ste ga opredelili?
To je področje mladinskega dela in neformalnega izobraževanja. Želimo si, da mladi pridobijo potrebno znanje, kompetence, izkušnje in veščine, ki jim bodo pomagale pri osebnem razvoju, s tem pa bodo lahko pripomogli tudi k razvoju okolja, v katerem živijo in delujejo. Delo smo razdelili na tri sklope: podpora društvom, oblikovanje in priprava aktivnosti za otroke ter neformalno usposabljanje za kompetentne podeželske voditelje in trenerje. Vzgajamo pravzaprav prihodnje kreatorje podeželja, saj bodo ti mladi v prihodnje prevzemali kmetije ali delovali znotraj kmetijskega sektorja. 

Anja Mager: »Podeželje ni samo kmetijstvo in kmetijstvo ni samo podeželje. Ni vsak podeželan mladi kmet, je pa vsak mladi kmet podeželan. Razkorak med podeželjem in mestom je vedno večji. Nerazumevanja tako ene kot druge strani se stopnjujejo, potrebno bo najti konsenz. Pred nami so novi izzivi in bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da smo povezani, strpni, sposobni solidarnosti, medgeneracijskega ter medsektorskega sodelovanja in gledanja širše slike. Trdno verjamem, da smo skupaj vsega tega zmožni, in bomo tudi v teh težkih, drugačnih časih ohranili zdravo mero razuma in optimizem.«

Temelj ZSPM so društva, brez njih ni ZSPM. Kakšno pomoč oziroma podporo jim lahko nudite?
Trenutno je v ZSPM včlanjenih 36 društev z več kot 3000 člani. Veseli me, da se ustanavljajo nova društva, letos so zaživeli DPM DINO – Domžale IN Okolica, DPM Primorska in DPM Brežice. V nastajanju sta še društvi v Kamniku in Mariboru. Pripravljamo priročnik za društva, v katerem bo vse, kar rabijo za uspešno vodenje in delovanje: kako ga voditi, pridobiti kompetence za blagajnika, tajnika, predsednika, kako motivirati člane in organizirati dogodek, projekt … V naslednjih mesecih želim obiskati vsa društva po Sloveniji, se z njimi pogovoriti o tem, kaj rabijo in pričakujejo od nas. Želim si, da vse, kar dela Zveza, dela v sodelovanju z društvi. 

Posebno pozornost želite nameniti tudi delu z najmlajšimi, tudi predšolskimi otroci. Zakaj? 

Otroci so prihodnji potrošniki. Zato jih moramo začeti vzgajati dovolj zgodaj, da bodo imeli pozitivno podobo o podeželju in kmetih. Pripravili bomo delovni zvezek in učna gradiva za vrtce in šole, da bodo otroci spoznali vlogo in pomen kmetijstva oziroma kmeta. Želim si, da poklicu kmet povrnemo ugled, ki si ga zasluži.

Veriga je močna le toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. Kako močna ekipa ste?
Zvezo sem prevzela v dobri kondiciji, saj smo skupaj postavili trdne temelje. Ekipa, ki nadaljuje z delom, pa je res ekipa, kot je še ni bilo. Vsi smo motivirani za delo, želimo si pozitivnih premikov in ne zagovarjamo osebnih interesov. Le če bomo delali skupaj, lahko kaj spremenimo. Ne smemo iskati izgovorov, zakaj se česa ne da, ampak moramo poiskati rešitve, da pride do premikov. Čas je za optimizem in zdrav razum.

Vaše delo je prostovoljno. Kaj vas žene?
Veliko ur vložimo v delo, a nam ni odveč, ker vidimo rezultat svojega dela. Zavedam se, da so naši človeški viri omejeni, zato smo si postavili prioritete dela. Naše plačilo sta hvaležnost in zadovoljstvo, ko vidimo, da mladi osebnostno rastejo in se povezujejo. Zdi se nam, da je uspešnih zgodb mladih kmetov veliko. V resnici pa stanje na kmetijah ni tako idilično. Drži. Prek dela, ki ga opravljam kot kontrolorka ekoloških kmetij, obiskujem kmetije po vsej Sloveniji. Ko slišim zgodbe kmetov, ki tarnajo, da mladi rod ne želi prevzeti kmetije, me zaboli. Razlog sta naporno delo ter slabši zaslužek in pomanjkanje finančnih spodbud, kar kmečki družini ne omogoča dostojnega življenja. Upam, da bodo mladi na kmetijah prepoznali, koliko dela so starši in prejšnji rodovi vložili v razvoj kmetije, in se bodo zavedeli, da tega ne smejo kar tako opustiti. Mladi, ki prevzamejo kmetijo, pa se morajo zavedati, da prevzemajo kmetijo z dosežki svojih staršev in to morajo spoštovati. Hkrati pa morajo starši prepustiti kmetijo skupaj z odgovornostjo, ki jo ta prinaša. 

Katera znanja manjkajo mladim kmetom?
Šibka točka v znanju mladih so mehke vsebine, podjetništvo, marketing, nastopanje v javnosti. Znajo pridelovat in predelovat, sodobni kmet pa mora znati še dosti več. Tisti, ki so bolj spretni, črpajo znanje na spletu in v tujini, ter ga prenašajo na svoje kmetije. To pa zahteva veliko samoiniciativnosti in volje. Če ju imajo, so uspešni. Mi jih bomo pri tem spodbujali.

V svojem nagovoru na skupščini ste poudarili medgeneracijsko sodelovanje in socialni vidik trajnostnega razvoja.
Veliko govorimo o ekonomskem in okoljskem vidiku trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja, zanemarjamo pa socialni vidik. Zato mi je v veliko veselje, da nam je Nacionalna agencija MOVIT odobrila projekt z naslovom neMOČ PODEŽELJA. Glavni namen projekta je, da skupaj s strokovnjaki s tega področja oblikujemo smernice za vzpostavitev dolgoročnega sistema pomoči na kmetijah, ko se člani družine soočajo z duševnimi stiskami. Mednje štejemo komunikacijske prepreke v družini, stres, slabe medgeneracijske odnose … Duševno zdravje je tema, o kateri premalo govorimo. To stigmo želimo odpraviti. Moja osebna želja pa je, da okrepimo tudi vlogo žensk na podeželju. Da ženske nismo samo gospodinje, ampak zmoremo veliko več, tudi prevzeti in voditi kmetijo. 

Člani so vam zaupali dveletni mandat. Boste uspeli uresničiti visoko zastavljene cilje?
Praksa je pokazala, da moramo razmišljati dolgoročno in trajnostno. Zato bomo temu sledili prek projektov, ki ne bodo omejeni na določeno obdobje, ampak bodo sledili zastavljenim ciljem. Moj predhodnik (Rok Damijan, o. a.) me je naučil, da je vedno prostor za izboljšave. Zavedam se, da ciljev ni mogoče doseči brez močne ekipe, in naredila bom vse, kar je v moji moči, da bo ta ekipa ohranila motiviranost, povezanost, voljo in željo do sprememb. Skupaj bomo zmogli, da bomo še naprej ponosni, da smo mladi s podeželja.