Na šesti mednarodni konferenci Ko učim, gradim: Za prihodnost planeta, ki jo je gostil Biotehniški center Naklo, smo se pogovarjali o pomembnih vprašanjih današnjega in jutrišnjega dne. Spraševali smo se, kako mlade skozi učni proces navdahniti za trajnostno delovanje.

Goste konference je pozdravil direktor BC Naklo dr. Marijan Pogačnik, ki je poudaril povezanost centra s tradicijo, kulturo in naravno dediščino ter uspešno sodelovanje vseh zaposlenih pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Župan Občine Naklo Ivan Meglič je o temi, o kateri so razpravljali, menil, da ravnamo preveč globalno in pozabljamo na lokalne probleme, na probleme ljudi. »Reševati je treba majhne probleme, ki vplivajo tudi na planet.«

Na konferenci so aktivno sodelovali strokovnjaki iz Španije, Japonske, Avstrije, Indonezije, Srbije, Poljske, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ki so govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju in navdihovanju mladih za aktivno vključevanje in delovanje pri okoljevarstvenih izzivih. Prikazali so primere projektnega in raziskovalnega dela z njihovih izobraževalnih ustanov, pri katerih sodelujejo z lokalnim in širšim okoljem. 

Ministrica za šolstvo, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je izpostavila, da imata vzgoja in izobraževanje veliko vlogo pri socialnih inovacijah in spodbujanju k aktivnemu državljanstvu, zaščiti in vključevanju ranljivih skupin družbe ter razvijanju novih možnosti za aktivno vključevanje v družbo. Vzgoja in izobraževanje v naravi pa je najboljši učni prostor za razumevanje trajnostne rabe naravnih virov ter priložnost za medgeneracijsko razumevanje ter skupno delo in življenje, meni. Dr. Darja Piciga je govorila o državljanski pobudi za Integralno zeleno Slovenijo in poudarila pomen sistemskega znanja za trajnostno delovanje.

Razpravljali so tudi o Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ambicioznem programu svetovne skupnosti za razreševanje globalnih izzivov, ki spodbuja k spremembi razvojne paradigme z uravnoteženim upoštevanjem okoljske, gospodarske in družbene razsežnosti trajnostnega razvoj. Trajnostni prehodi vključujejo prehode v nizkoogljično, krožno ter bio in modro gospodarstvo, podpira jih Evropski zeleni dogovor. Okoljsko poročilo za Evropo (SOER 2020) prinaša sintezo znanja za trajnostno prihodnost skupaj s številnimi primeri praktičnega delovanja, ki bodo nedvomno pritegnili mlade kot spodbuda za ustvarjalno, inovativno soočanje z izzivi. Za uresničevanje trajnostnih prehodov pa bodo potrebna nova in raznovrstna multidisciplinarna znanja, usvojiti bo treba tudi nove spretnosti. Sobivanje in soustvarjanje v skupnosti, oživljanje kulturne dediščine kot vir modrosti in navdiha za razvoj ter izmenjave z drugimi kulturami so pogosto prezrti dejavniki trajnostnega razvoja, ki bodo mlade spodbudili k trajnostni prihodnosti planeta.

Ddr. Ana Vovk je navdušila s svojim pogledom na našo prihodnost preživetja v 21. stoletju. Meni, da moramo pri tem aktivno sodelovati. Da bi dosegli cilje trajnostnega življenja, pa moramo spremeniti nekaj temeljnih izhodišč. Najpomembneje je, da postanemo samooskrbni ne glede na to, kje živimo. Samooskrbni smo lahko tudi v mestu, ne samo na podeželju. Samooskrba zmanjša našo odvisnost. Predstavila je različne primere trajnostnega načina življenja in izpostavila primer mednarodnega centra za samooskrbo Dole v občini Poljčane, kjer že sedaj živijo odgovorno in trajnostno.

Sodeloval je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki meni, da se zeleni razvoj v Sloveniji krepi: »Tega sem vesel!« Podnebne spremembe so namreč dejstvo, svet pa pred velikimi izzivi, kako zajeziti emisije toplogrednih plinov in do leta 2050 doseči ničelne izpuste. Živeti v čistem, urejenem in zdravem okolju je osnovna človekova pravica, zato je nujno odločno ukrepanje na vseh ravneh. Za dolgotrajne spremembe pa je potrebno aktivno sodelovanje vseh ljudi, tudi mladih. Predpogoj za to je podnebno oz. trajnostno in okoljsko zavedna skupnost, ki jo lahko zgradimo le z njenim opolnomočenjem – torej s krepitvijo izobraževanja. Zato sta socialna in človeška dimenzija najpomembnejši pri trajnostnem delovanju in gradnji pravičnejše prihodnosti za vse.

Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije je udeležence navdušil  predavanjem, kako nas učita narava in gozd. Pomemben del učnega procesa je izkustveno učenje: doživljanje in čutenje v naravi. »Tam se učimo drugače. Gozd je prostor, ki daje veliko možnosti za raziskovanje, opazovanje, ustvarjalnost in eksperimentiranje. Na podlagi tega se je oblikovala metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja – gozdna pedagogika, pri kateri je gozd naša učilnica.«

Ob koncu konference je spregovorila še ravnateljica srednje šole BC Naklo Andreja Ahčin: »Verjamem in zaupam mladi generaciji, ki ima željo, moč in pogum delovati z roko v roki z naravo, da bomo ohranili naš planet tudi za prihodnje rodove. Zato je za potrebne spremembe potrebno sistemsko, povezovalno, raziskovalno-projektno, aktivno participativno, transformativno izobraževanje. Zagotovo imamo za to najboljše okolje. Slovenija je zelena, imamo pitno vodo, gozdove in polja, imamo močno zavest in željo, da taka ostane oz. postane še boljša.  Zaupam in verjamem v dejavnost nas izobraževalcev, da z znanjem, veščinami in etičnim odnosom ter odgovornostjo zagotovimo zdravo, dobro življenje tudi prihodnjim rodovom.«

Pripravila: Majda Kolenc Artiček