Kmetijsko-živilski sektor je eden redkih sektorjev, ki deluje od začetka epidemije koronavirusa COVID-19. Zaradi pričakovanih motenj v delovanju sektorja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že v prvi  protikorona paket PKP1 uvrstilo številne ukrepe pomoči kmetijsko-živilskemu sektorju.

Številne ukrepe, ki jih je MKGP pripravilo za drugi protikorona paket PKP2, pa so prestavljeni na PKP3, saj je PKP2 namenjen le zagotavljanju likvidnosti gospodarstva. Ukrepi, ki jih prenašajo v PKP3, bodo namenjeni zagonu novih investicij in odpravi administrativnih ovir.

SPREMEMBE 

MKGP je uvedlo nekatere spremembe pri Programu razvoja podeželja, kjer bo več sredstev namenjenih novim naložbam, rastlinski proizvodnji in večanju samooskrbe.

Med popravke PKP1 je ministrstvo uvrstilo enkratni solidarnostni dodatek za kmetice starejše od 65 let v višini 150 eurov in večanje višine zneska, do katerega lahko brezposelne osebe opravljajo sezonska dela v kmetijstvu, ne da bi se jim znižalo nadomestilo za brezposelnost. Ta znesek se iz 200 € na mesečni ravni viša na 400 €.

Ministrstvo pospešeno pripravlja spremembe Programa razvoja podeželja 2014–2020, na podlagi katerih bodo posledično spremenjene tudi izvedbene uredbe in po njihovem sprejetju na Vladi RS bodo objavljeni načrtovani razpisi.

MKGP med drugim predvideva povečanje predplačil na najvišjih možnih 50 %, predlaga tudi spremembe na posameznih podukrepih, kot so naložbe na kmetijskih gospodarstvih, predelava in trženje kmetijskih proizvodov, predelava in trženje kmetijskih proizvodov, svetovanje s socialnimi vsebinami ter podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov (obnova gozdov), ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP in naložbe v predelavo lesa. 

KREPITEV AGROŽIVILSKE VERIGE

Na MKGP poudarjajo, da zgolj zakonski ukrepi ne bodo popravili vseh motenj in izzivov, ki so se razkrili med epidemijo. Zmanjšano povpraševanje na trgu zaradi zaprtja javnih ustanov, gostinskih in turističnih dejavnosti je namreč pokazalo, da je za stabilnost kmetijskega sektorja pomembna vključitev kmetov v verige. Zato je potrebna trdna agroživilska veriga. Tisti kmetje ali kmetijska podjetja, ki imajo sklenjene pogodbe z živilsko-predelovalno industrijo, ne poročajo o težavah pri prodaji, težave se pojavljajo pri tistih, ki so svojo prodajo prepuščali trenutnim razmeram na trgu in prodajali na trg glede na ceno, ki je na trgu veljala.