Podeželska mladina zadnja leta doživlja pravi razcvet, saj tako prodorni že dolgo niso bili. V največji in najmočnejši stanovski organizaciji mladih na podeželju, Zvezi slovenske podeželske mladine, so si namreč postavili jasen cilj: soodločati želijo o svoji prihodnosti, ki je hkrati prihodnost slovenskega kmetijstva. Zato se o njih veliko govori in daleč sliši.

Čeprav se bo predsednica ZSPM Anja Mager v kratkem posvetila novi vlogi in bosta bolj vneto vodenje ZSPM prevzela podpredsednik Janez Rakovec in podpredsednica Mateja Kopar, naloge glavne sekretarke pa je že prevzela Andreja Grobiša, številne aktivnosti niso obstale.

Dogajanje je bilo vse poletje pestro, manjša skupinica je potovala po novo znanje in izkušnje v Nemčijo, mladi so se na poligonu na Vranskem urili v varni in spretni vožnji s traktorjem, vrhunec pa je bila predstavitev podeželske mladine na sejmu AGRA v Gornji Radgoni.

Ocenjujejo ga kot odličnega, saj so se predstavila društva podeželske mladine iz različnih koncev Slovenije in tako v Gornjo Radgono prinesla utrip svojega domačega kraja, običajev in dogodkov. »Letos so se na predstavitvenem prostoru ZSPM predstavili DPM Suha Krajina, DPM LIŠ, DPM Loška dolina, DPM Krško, DPM Sveti Jurij ob Ščavnici in DPM Spodnje Podravje,« našteje Andreja Grobiša. »Z veseljem smo sprejeli in poklepetali z vsakim, ki se je ustavil pri nas. Otroke smo zabavali s talno igro s kmetijsko tematiko in jim na roke lepili tatuje živali. Najbolj zanimiv pa je bil naš foto kotiček, kjer smo sproti razvijali fotografije mladih in tistih, ki se z mladimi čutijo povezani, imajo radi podeželje, ga obiskujejo, hranijo ali se mimo le peljejo,« opisuje naša sogovornica. Najmlajši obiskovalci so se vsak dan lahko preskusili v dinamični nalogi: poiskati so morali nekaj izbranih organizacij, kjer so za dobro opravljeno nalogo prejeli žig na zemljevidu. Ko so zbrali vse žige, so ožigosan zemljevid zamenjali za darilo.

Sejemska stalnica je tudi tržnica, na kateri mladi kmetje ponujajo svoje izdelke. Ta je bila ob sejemskih vrtovih, obiskala jih je tudi kmetijska ministrica. »Svoje izdelke so predstavljali Kmetija okusov Jančar, Kmetija Koroša, Kmetija Leskovar, Grily naturae, Ekološka kmetija Kastelic, Kmetija Maroša, Kmetija Ješovnik, Kmetija Golež Pr’ Anton, Žganje iz rožc, Kmetija Kozole, Kmetija Ostanek in Eko domačija Ros.«

O NAPREDKU IN KAKOVOSTI BIVANJA
»V sodelovanju z japonskim veleposlaništvom in kmetijskim ministrstvom smo sodelovali na delavnici Digitalne tehnologije v kmetijstvu, ki je bila namenjena digitalnim tehnologijam, ki jih lahko mladi kmetje uporabijo pri svojem delu. Predavanja so se nanašala na pametno aplikacijo FFS, spremljanje škodljivcev na daljavo, predstavitev avtonomnih robotov za delo v nasadih in vsebine o pametnem kmetovanju. V sodelovanju s KGZS in stičiščem SVARUN smo organizirali delavnico z naslovom Kakovost življenja na podeželju, na kateri smo predstavili prizadevanja vseh treh partnerjev projekta za dvig kakovosti življenja na podeželju. Po uvodnih nagovorih Anje Mager, Lucije Pinterič in Ilone Rac smo na delavnicah raziskali najbolj pereča socialna vprašanja, ki bremenijo podeželsko prebivalstvo: socialno-ekonomski položaj oz. revščina in infrastruktura na podeželju; medgeneracijsko sožitje na podeželju; psihoterapevtska podpora – nemoč na podeželju in enakost spolov na podeželju. Iskali smo rešitve in vrzeli v znanju na tem področju, rezultati preteklega dela so namreč pokazali, da je kakovost življenja na podeželju bistvenega pomena za razvoj slovenskih kmetij in celotnega podeželja,« pojasnjuje Andreja Grobiša.

KDO JE AKTIVNI KMET?
»Na sejmu smo se srečali predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij, povezanih v Zavezništvo za kmetijstvo. Razpravljali smo o tem, kdo je aktivni kmet. Oblikovali smo skupine, vsaka pa je pripravila nekaj predlogov o tem, kdo je aktivni kmet in naše zahteve pri SKP in kmetijski politiki v državah EU. Delovne predloge definicije aktivnega kmeta smo predstavili tudi kmetijski ministrici. Skupaj z MKGP in ZSPM smo organizirali tudi srečanje mladih strokovnjakov s področja kmetijstva in živilstva z namenom tesnejšega povezovanja in delovanja vladnih, nevladnih in gospodarskih organizacij v kmetijsko-živilskem sektorju, in željo po še boljšem sodelovanju v prihodnje. Strokovno predstavitev ‘skozi oči’ mladega svetovalca je pripravil Timotej Horvat iz KGZ Maribor, skozi oči mladega raziskovalca Blaž Germšek iz KIS, poglede mladih kmetov pa Nejc Rumpret s Kmetije Karlovček. Anton Jagodic iz KGZS je predstavil delo JSKS, strukturo mladih kmetov pa Marija Brodnik Lodewijk iz MKGP s poudarkom na izobrazbi mladih strokovnjakov in mladih prevzemnikov. Po predstavitvah je sledilo delo v skupinah, kjer smo se osredotočili na konkretne primere povezovanja in sodelovanja med različnimi strokovnjaki z učinkom na prenos znanja na kmete. Sledila je predstavitev sklepov in razprava, srečanje pa smo končali s pogostitvijo na razstavnem prostoru podjetja Vitli Krpan,« naš pogovor konča Andreja Grobiša.