Ljubitelji okrasnih rastlin, vrtnarji in sadjarji se že veselijo prihajajoče pomladi, čeprav vedo, da jih v tem času čaka veliko dela. Marec je mesec, ko bi radi že delali, srbijo nas prsti, a se zavedamo, da ne smemo prehitevati narave. Hladne in mokre zemlje še ne moremo obdelovati, prav tako se lahko temperature ponoči spustijo še krepko pod ledišče.

OKRASNI VRT

Ko se tla posušijo, pripravimo trato za pomlad in poletje: pograbimo krtine, na prazna mesta na novo zasejemo travo in površino povaljamo. Pognojimo jo z gnojilom NPK (15-15-15). V suhem vremenu zalijemo in pognojimo rastline (iglavce, rododendrone, azaleje, vrtnice). Obrežemo vrtnice, v toplo gredo ali nekam na toplo sejemo enoletnice, kot so enoletne astre, petunije in plamenice. Na sončen ali polsenčen prostor sadimo lilije, gladiole in perzijske zlatice (ranunkule). Na stalno mesto sejemo na prosto prezimno trdne enoletnice, kot so enoletni ostrožnik, enoletna krizantema, kalifornijski zlati mak, klarkija, perla, modri glavinec, tribarvni slak, vrtni ognjič, zajčji mak, repati ščir in druge. V skalnjaku posadimo alpske rastline na že pripravljene gredice ali v korita. Obrežemo preveč razrasle in pretegnjene rastline ter odstranimo odmrle dele.

Marec je primeren za sajenje cvetočih okrasnih grmovnic, kot so forsitija, dojcija, vajgelija, jasmin in druge. Zdaj sadimo tudi žive meje iz belega trna, gabra, kaline in češminov.

V tem času presajamo lončnice. Sadimo vse rastline, ki jim je postalo v posodah pretesno. Tudi za južne rastline, posajene v posode, je v prostoru, kjer prezimujejo, čedalje bolj toplo, tako da začnejo poganjati. Sobne rastline, ki v tem času bujno cvetijo, gnojimo. Pognojimo tudi listnate rastline, ki v toplem prostoru rastejo kljub zimskem času – to so fikus, asparagus, aralija in filodendron.

ZELENJAVNI VRT

Zrak se ogreva hitreje kot zemlja, zato moramo biti previdni pri setvah na prosto. Setev v prehladno zemljo povzroča propadanje sadik, počasno rast in večjo občutljivost za bolezni in škodljivce. Sadimo čebulček in šalotko, česen, grah, bob; sejemo rdečo redkvico, korenček, peteršilj, solato, špinačo, pastinak. Gredice pokrijemo z zaščitno kopreno. V toplo gredo sejemo blitvo, por, zeleno, glavnato solato, zelje, ohrovt, brstični ohrovt in rdečo peso. Setev kmalu razredčimo. V toplih območjih sadimo zgodnji krompir, v hladnih pa počakamo še tri ali štiri tedne. V zaščitenem prostoru sejemo še bučke, kumare, artičoke, lubenice in melone. V toplejših krajih presajamo v rastlinjake paradižnik, papriko in bučke, konec meseca tudi kumare.

Robustna zelišča, na primer peteršilj in korenasti peteršilj ter kumino, lahko že sejemo kar na prosto, seveda, če vreme to dopušča. Ker v hladnem vremenu te rastline kalijo zelo počasi, med semena pomešamo nekaj semen redkvice. S hitrim kaljenjem rahljajo zemljo in druga semena hitreje vzkalijo. Od sredine marca pa lahko sadite tudi odporna trajna zelišča, kot so pelin, citronska melisa, luštrek, dobra misel, drobnjak in zimska čebula.

SADNI VRT

Sajenje sadnih dreves se z brstenjem končuje. Ljubiteljski sadjarji zdaj režejo. Ne prehitevajte z rezjo, naj se drevesni sokovi preselijo v vrhove poganjkov. S poganjki vred bomo z rezjo odstranili tudi višek sokov in drevo pozneje ne bo poganjalo dolgih bohotivk. Letos se napoveduje dobra letina, zato lahko drevesa močneje porežete. S čiščenjem jagod ne hitite, saj jim s tem dajete signal za začetek rasti.

Pripravila: Marjeta Hrovatin