Pred prazničnimi dnevi poskrbimo za prijetno okrasje. Lahko si ga pripravimo kar sami. V teh dneh naberemo vejice forsitij, češenj, vrb in leske (sadnih vrst ne oklestimo preveč), jih za dvanajst ur namočimo v mlačno vodo, nato pa jih postavimo v vaze v ogrevan prostor. Vsak dan jih popršimo z mlačno vodo in za božič bodo zacvetele. Silimo čebulnice, teloh si naberemo v naravi, vendar ga pustimo kaj tudi v naravi. Delo zunaj, kolikor ga je, prilagodimo vremenu.

Okrasni vrt

Zimzelene grmovnice in vzpenjavke so na vrtu vse leto. Dela z njimi ni veliko, preverimo le, če so primerno zavarovane pred mrazom in če niso, jih zavarujmo. Če je zapadel sneg, predvsem če je moker, ga sproti otresamo z rastlin, saj jih lahko poškoduje. Če zemlja ni zamrznjena, lahko še vedno posadimo okrasno drevje, grmovnice, kakšno vrtnico ali čebulnico.

V tem času nam vrt krasijo rdeče jagode bodike ter njihovo usnjeno listje (Ilex) ter nekatere zimzelene rastline, na primer lovorikovci in večina iglavcev. Če ne zmrzuje, skrbimo, da so te rastline primerno zalite. Če želimo imeti bujno in gosto živo mejo, jo v tem času močno porežemo, in sicer tako v višino kot v širino. To delamo, ko ne zmrzuje.

Zelenjavni vrt

Če zemlja še ni zamrznila, lahko sejemo špinačo, korenček, grah, bob in čebulo predvsem na težkih tleh, ki jih zgodaj spomladi še ne moremo pripraviti. Setev pokrijemo s kompostom. Brstični ohrovt ima pravi okus šele, ko ga nekajkrat oplazi hud mraz – lahko ga obiramo sproti ali pa ga damo v skrinjo. Kjer pihajo ostri vetrovi, se listje ohrovta, ki je še vedno na prostem, zlasti na robovih, posuši in porjavi. To se dogaja predvsem takrat, ko ni dovolj snega, zato ohrovt zavarujmo s smrekovimi vejami. Tunele, v katerih sta radič in endivija, zaščitimo še z dodatno plastjo folije, in sicer tako, da je med obema plastema zračni plašč, ki deluje kot izolator, lahko pa na primer damo med polivinilni plasti stiropor ali karton. Takšna zaščita bo preprečila premočne ohladitve pod tunelom. Shranjeno zelenjavo redno pregledujemo ter sproti izločamo nagnito. Zdaj je tudi čas za siljenje radiča, ki smo ga izkopali konec oktobra in novembra. Delovno orodje očistimo ter kovinske dele zdrgnemo z mastno krpo, lesene pa tudi premažemo z ustreznim premazom.

Kuhinjske odpadke pozimi shranjujte v zaprti posodi, namenjeni kompostu. V njih so temperature višje in odpadki bodo hitro razpadli. Da bi se izognili gnitju, je dobro, da kupček od časa do časa posipamo z ročko apna ali apnenega peska. Če pa odpadke mečete na zunanji kompostni kup, vsakokrat vrzite na vrh še malo zemlje, listja ali trave, da odpadke prekrijete.

Sadni vrt

Redno pregledujemo uskladiščeno sadje in odstranjujemo bolno ter gnilo. V sadovnjaku pregledamo opore pri sadnem drevju. Če je opora popustila oz. propadla, jo nadomestimo z novo ali pa jo nadomestimo s kolom, ki ga zabijemo v tla pod kotom in v smeri prevladujočega vetra, tako da se križa z deblom. Lahko pa tudi zabijemo v tla 30 centimetrov stran od debla dva pokončna kola ter ju povežemo s prečnikom, nanj pa privežemo drevo. Na Primorskem nekateri že začnejo z rezjo sadnega drevja in jagodičja. Na golih sadnih drevesih so dobro vidna gnezda gosenic (če se pojavijo) in sadne mumije, ki jih moramo odstraniti in uničiti.

Pripravila: Marjeta Hrovatin