Aprila imamo polne roke dela. Temperature so že dovolj visoke, zemlja se je ogrela, vse raste, zori in se pripravlja na cvetenje. Zacvetijo prelepe okrasne češnje.

OKRASNI VRT

Odstranimo odcvetele cvetove čebulnic, da ne bodo gnili na rastlinah, saj se na odmrlih delih lahko pojavi siva plesen, ki se iz nadzemnih delov preseli tudi na čebulice. Liste pustimo, dokler ne začnejo rumeneti. Sadimo gladiole in dalije ter manj občutljive enoletnice: žametovko, facelijo, enoletni mak, ognjič, črniko, oslez, glavinec, sadrenko, enoletni grenik, kozmejo, enoletne fuksije, klarkijo in resedo.

Posejemo enoletne rastline za vzpenjanje po ograji ali kakršnem koli ogrodju, na primer dišeči grahor, slak in kapucinčke. Tudi te posejemo kar naravnost na svoje mesto. Za nekatere vzpenjave enoletnice pa moramo sadike prej vzgojiti in jih šele nato posaditi na svoje mesto.

April je najbolj primeren mesec za sajenje trajnic na stalno mesto. Ker gre pri tem za nasad, ki bo dolgo na istem mestu, dobro premislite, katere vrste in sorte boste izbrali in kako jih boste kombinirali. Trajnice potrebujejo redno in dobro oskrbo. Divje trajnice so manj zahtevne. Mednje prištevamo naprstec, astilbe, gozdne zvončice, orlice in številne trave. Grede, na katere bomo sadili trajnice, moramo skrbno pripraviti in očistiti, da so brez plevelov ali njihovih korenin. Gredo pognojimo s preperelim gnojem ali kompostom. Najbolje je, da jih presajamo takrat, ko je vreme oblačno in vlažno.

V prvi polovici aprila še vedno presajamo okrasne grmovnice, vrtnice in vzpenjavke. Za grmovnice brez koreninske grude je čas za presajanje minil. Če pa so rastline posajene v posode in če imajo dobro zvezano koreninsko grudo, se čas sajenja bistveno podaljša. Prelepe poletne cvetlice rastejo tudi iz gomoljev in čebulic. Te posadimo na prosto v drugi polovici aprila. Mednje spadajo gladiole, krokozmije, tigridije, holandske perunike in številne lilije. Vsaka med njimi je lepa in si zasluži, da jo preizkusimo.

ZELENJAVNI VRT

Če zaradi vremena in vlažnosti zemlje v marcu nismo sejali, zdaj posejemo špinačo, solato rezivko in berivko, redkvico, peteršilj, pastinak in korenček. Na prosto sadimo sadike zgodnjih sort zelja, ohrovta, kolerabice in glavnate solate. Več pridelka lahko pridelamo, če setev in sajenje razporedimo tako, da ko eno vrtnino poberemo, posejemo ali posadimo drugo. Lahko pa na gredi sočasno rasteta dve različni vrtnini. Čas dozorevanja je pri različnih vrtninah in sortah zelo različen. V zaporednih setvah gojimo sorte s kratko rastno dobo in jih pobiramo eno za drugo, ali kombiniramo vrtnino, ki ima dolgo vegetacijo, z vrtnino, ki hitro zori. Možnost zasenčenja in izpodrivanja moramo pri mešanih setvah čim bolj zmanjšati. Solata, špinača in redkvica so zaradi nizke rasti primerne za mešane posevke. Solato lahko sejemo zraven paradižnika, visokega fižola in kumar, ki jo poleti s svojo senco obvarujejo pred žgočim soncem, dobro pa uspeva tudi med vrstami šparglja. Dušik za rast dobi solata, če raste ob nizkem fižolu ali grahu. Boljši okus pa ima, če so njeni sosedje koper, šetraj ali kumina. Vmesni prostor med majhnimi solatami lahko izkoristimo s setvijo redkvice, kreše ali rukole. V drugi polovici meseca sadimo v toplo gredo brokoli, cvetačo, na prosto sejemo radič, borago, koprc, janež, beluše, črni koren in zgodnje sorte brokolija.

Aprila moramo posebno pozornost posvetiti čebulni muhi. Gredice česna, čebule in pora pokrijemo s kopreno, tako muhi fizično preprečimo dostop do teh rastlin.

SADNI VRT

V sadovnjaku redno spremljamo razvoj sadnega drevja ter pojav bolezni in škodljivcev. Škropimo po škropilnem koledarju, če je to zares potrebno.

Pri jablanah, slivah in češpljah obesimo bele lepljive plošče. Ko se cvetovi začnejo odpirati, jih poberemo in pregledamo ulov. Če se je ujelo veliko jabolčnih in češpljevih grizlic, po cvetenju poškropimo s primernim pripravkom. Okoli debel dreves plitvo okopljemo travo ali plevel in to večkrat v sezoni ponovimo, da se ne zarašča.

Pripravila: Marjeta Hrovatin