Le streljaj od znamenitega kraškega bisera Štanjela je vasica Mali Dol, na njenem začetku pa prav posebna kmetija – Ekološka kmetija Brinjevka, ki v to mirno vasico prinaša nekaj živahnosti. To ni navadna kmetija, saj na istem naslovu deluje tudi zaposlitveni center Zavod Bodika, ki zaposluje ljudi s težavami v duševnem zdravju ali drugimi omejitvami, zaradi katerih se ne morejo zaposliti na običajnih delovnih mestih.

Brinjevka je nastala leta 2012, Bodika pa štiri leta pozneje. »Naša kmetija deluje kot socialno podjetje, v njem smo zaposleni tudi štirje mentorji in socialna delavka. Naše delo je v resnici poslanstvo, zanj moraš biti poklican. Tega ne zmore vsak,« pravita mentorica Anita Ferfila in socialna delavka Mateja Marc, ki sta se podjetju pridružili skoraj hkrati pred dobrimi štirimi leti. Odlično sta se ujeli in se dopolnjujeta, kar potrjujejo tudi njuni uspehi. Ti se merijo predvsem pri napredku zaposlenih na kmetiji. Ti opravljajo tisto, kar zmorejo. Tako krepijo svojo samozavest, saj se spet počutijo koristne v družbi, ki jih je odrinila na rob, hkrati pa so za svoje delo tudi nagrajeni – s plačo, ki si jo zaslužijo s svojimi pridnimi rokami.

DELO, PRILAGOJENO POSAMEZNIKU
Sprva so se na Brinjevki zaposlovali uporabniki društva Vezi, a to ni pogoj za zaposlitev pri njih. »Vsak, ki ga veseli delo na kmetiji, je dobrodošel. Ko pride nekdo k nam, se z njim pogovorimo in pripravimo individualni načrt dela, nato pa redno spremljamo njegov napredek, lahko bi rekli osebnostno rast,« pove Marčeva. »Vsak začne z obdobjem zaposlitvene rehabilitacije. Ta traja nekaj mesecev ali več, odvisno od posameznika. Po koncu tega obdobja dobi vsak oceno delovnega učinka, ki je med 30 in 70 % ter odločbo o zaščitenem delovnem mestu, na podlagi katere se lahko zaposli,« pojasnjuje Marčeva.

Mateja Marc: »Pomembno je, da so nas domačini na Malem Dolu lepo sprejeli. Da imajo naši zaposleni svoj dom v mirnem okolju, ki ga potrebujejo za dobro počutje, in svoje življenje, čeprav z drugačnimi potrebami. Vsak zaposleni ima svojo vlogo na kmetiji, s katero raste, napreduje in postaja samostojnejši. To je tudi cilj našega dela.«

Trenutno je na Brinjevki zaposlenih pet oseb, dva na posestvu tudi živita, trije pa se vsak dan pripeljejo na Mali Dol, saj živijo blizu, v sosednjih vaseh. Skupaj obdelujejo 3,5 hektarja zemljišč okoli domačije. »Vse delamo ročno, saj nimamo nobenega stroja, kaj šele traktorja. Pri oranju njiv pred novo sadilno sezono nam priskoči na pomoč domačin Jože s kmetije Žužkovi, preostalo naredimo sami. Zelo smo veseli, da so nas v vasi lepo sprejeli. Sprva so bili nekoliko previdni, saj niso vedeli, kaj se dogaja na Brinjevki, zdaj pa smo prijatelji. Tudi mi jim priskočimo na pomoč, radi nas povabijo na vaške dogodke, ta čas smo sredi vasi skupaj postavili smreko in jo okrasili, « pripoveduje Anita, ki je po sili razmer postala tudi glavni agronom na kmetiji. »Doma sem s kmetije, zato poznam delo na kmetiji, a ne vsega. Tako z Matejo, ki je prav tako doma s kmetije in se ukvarja z zeliščarstvom in dopolnilno dejavnostjo predelave zelišč, skupaj pripravljava sadilni načrt za vsako sezono sproti in skrbiva za to, da je naše delo nagrajeno s pridelkom. Tistega, kar nam uspeva dobro, posadimo naslednje leto več. Kar ne raste dobro, pa opustimo. Pridelava zelenjave je tu kar zahtevna, saj kraška zemlja ni tako rodovitna, veliko je kamenja, poletja so sušna. Njive in rastline v rastlinjaku moramo kar izdatno namakati, če želimo, da kaj zraste,« pripoveduje Anita.

»Ker nimamo strojev, delo z njimi bi bilo za naše zaposlene lahko prenevarno, si delo olajšamo tako, da vse sadike nasadimo na folijo, da je pletja manj. Imamo svoje sadike in vsi naši zaposleni so vključeni v vse stopnje pridelave zelenjave: od setve do predelave,« pove Anita. Od zgodnje pomladi na kmetiji po ekoloških načelih sadijo in pridelujejo raznovrstno zelenjavo, prodajo svežo, presežke pa predelajo v omake, vložijo v kis … Spomladi prodajajo tudi sadike, če jih imajo preveč. Pripravljajo še čajne mešanice iz zelišč, marmelade, testenine in slastne piškote, ki so prav ob koncu leta največji prodajni hit.

Moke prodajo najprej.

Dela se skupaj z zaposlenimi lotijo tudi mentorji. »Naši zaposleni so zelo pridni, a rabijo tudi našo pozornost, pomoč. Za zahtevnejša dela rabijo več časa, da ga dokončajo, zato jih mentorji spodbujamo pri tem. Lahko pa povem, da imajo vsi zelo radi svoje delo. Rabijo pa tudi dovolj počitka, zato si delo razporedimo čez ves dan: pol delovnika opravimo dopoldan, po premoru in malici pa še enkrat toliko. Zelo je pomembno, da jih mentorji razumemo in sprejemamo take, kot so. Da smo z njimi potrpežljivi in jih znamo pravilno motivirati,« pojasnjujeta naši sogovornici. Delo poskušajo prilagoditi vsakemu posebej, da delajo tisto, kar jih veseli, a naredijo tudi vse preostalo.

Anita Ferfila: »Mentorji ne moremo samo ukazovati, kaj naj kdo naredi, potem pa naše zaposlene pustiti same. Delamo skupaj, da jih motiviramo in hkrati učimo samostojnosti in odgovornosti. Ponosni smo na skupni napredek. Zato pravim, da smo bolj družina kot podjetje. Skrbimo drug za drugega, si pomagamo in veliko vlagamo v medosebne odnose, da se vsi počutimo sprejete in dobro.«

»Na kmetiji imamo največ površin zasejanih z žiti: pšenico, piro in kamutom, ker je naša kmetija preprosta, ekološka in se naše moke odlično prodajajo. Prvi dve žitarici peljemo v mlin, kamut pa meljemo sproti na manjšem ročnem mlinčku. Zimski čas, ko si tudi narava privošči malce počitka, je pravi za prebiranje zrn in mletje. Takrat urejamo tudi domačijo in postorimo tisto, za kar od pomladi do pozne jeseni ni časa,« pove Anita.

Praznike so si polepšali s smrečico.

Na Brinjevki so pred nekaj leti uredili tudi prostor za predelavo živil – kuhinjo po merilih HACCP. V njej nastajajo vse njihove domače dobrote, ki jih prodajajo na kmetiji, pa tudi v lastni trgovinici Kraški kotiček v Sežani. Tja prihajajo ljudje tudi zato, da z nakupom podprejo njihov trud in skrb ter pomagajo ohranjati njihova delovna mesta. »Tako zaslužimo razliko do polne plače, ki je ne krije država. Če ima oseba ocenjeno delovno učinkovitost s 30 %, pomeni, da 70 % njegove plače zagotovi država, preostalo pa si mora zaslužiti sama prek dela v zaposlitvenem centru. Zato iščemo načine, kako čim več predelati in prodati. Poleg trgovinice imamo še kavarno Integrali v stavbi Občine Sežana, pripravljamo pa tudi različne projekte, prek katerih kandidiramo za evropska sredstva,« pojasnjuje Mateja Marc.

SINERGIJA S KMETIJO ŽUŽKOVI
Projekt, ki se je končal pred kratkim, je omogočil novo delovno mesto še eni osebi. Na Malem Dolu je še ena kmetija – Žužkovi, na kateri gospodari Jože. Njegova kmetija je prav tako ekološka, redi pa koze. Že od začetka dobro sodelujejo, zato so z Zavodom Bodika pripravili skupni projekt Sinergija zaposlitvenega centra in kmetij, ki se mu je pridružila tudi Mateja Marc s svojo dopolnilno dejavnostjo na kmetiji v Ustju pri Ajdovščini. 

»Naš skupni projekt se je začel novembra 2019, končal pa prejšnji mesec in ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in RS v okviru PRP 2014–2020. »Tako je Peter, ki je na Brinjevki že nekaj let, dobil možnost zaposlitve pri nas. Ker je že od malega živel na kmetiji, kmečko delo dobro pozna.« Pogovoru se pridruži tudi Peter in pove, da mu je bilo tu všeč in je želel ostati, saj so ga vsi lepo sprejeli. »Tukaj tudi živim. Nič mi ni pretežko. Všeč mi je, da je moje delo raznoliko,« nam pove Peter, ki je tisti dan skupaj z mentorico pripravljal božično marmelado. Anita in Mateja pohvalita njegov napredek, saj je Peter začel s preprostimi deli na njivi: pletjem, sajenjem, okopavanjem …, a je z veliko volje napredoval: samostojno dela mlečne izdelke in vodi delavnice.

Med cilji projekta je bil tudi razvoj novih izdelkov, da bi razširili njihovo ponudbo. Nastali so mlečni izdelki: jogurti, skuta in mladi siri iz kozjega mleka, in kozmetični izdelki: mila in kreme. Z obema projektnima partnerjema so pripravili več delavnic, na katerih so sodelovale osebe iz ranljivih družbenih skupin: starejši, brezposelni in osebe s težavami v duševnem razvoju, ki so se ob druženju na delavnicah naučili tudi veliko novega. »Delavnice so bile namenjene medgeneracijskemu povezovanju in z njim povezanim prenosom znanja. Na njih je vedno sodeloval tudi zaposleni na zaščitenem delovnem mestu, ki je pomagal voditi delavnice in si tako pridobil dodatne kompetence na svojem delovnem mestu. Peter, ki mu je bila zaupana ta vloga, je pri tem zelo užival,« pove Anita. Delo z živalmi, ki jih na Brinjevki nimajo, pa je imelo tudi veliko terapevtsko vrednost za vse osebe, ki so sodelovale pri projektu. Matejino poznavanje zdravilnih zelišč pa jim bo v pomoč tudi v prihodnje, saj na posestvu gojijo sivko in imajo svoj zeliščni vrt. »Zdaj vemo, kako se pridobiva eterično olje ter hidrolati in macerati. Tako bomo v naše delo lahko dodali tudi aromaterapijo, ki ima prav tako pomembno terapevtsko vrednost za naše varovance,« pojasnjuje Anita Ferfila. 

Na Brinjevki imajo svoj zeliščni vrt.

Projekt Sinergija se je sicer končal, a znanje je ostalo in ga bodo na Brinjevki le še oplemenitili. »Veseli smo, da smo prek projekta vsi partnerji dosegli zastavljene cilje, ki jih sicer vsak zase ne bi mogel,« je prepričana Mateja Marc, ki se že loteva novega projekta, pri katerem bodo s priznanim kuharskim mojstrom razvili nove izdelke in jedi.