Naj bo pomlad, poletje, jesen ali zima, ženske na podeželju nikoli ne mirujemo. Proti koncu lanskega leta se je zvrstilo kar nekaj aktivnosti, ki bi vam jih želela predstaviti in vas hkrati spodbuditi, da se nam v prihodnje tudi pridružite.

Bruselj

Lani smo skupaj s KGZS pogumno na razpis za evropsko inovativno žensko v kmetijstvu prijavile tri premišljeno izbrane kandidatke. Že ob prijavi smo nekako vedele, da se težko postavimo v boj za prva mesta, pa ne zato, ker bi bile naše kandidatke slabše od preostalih. Že na preteklih dveh izborih smo namreč ugotovile, da je Slovenija premajhna in premalo znana, da bi posegali po najvišjih nazivih. Naše kandidatke sodelujejo samostojno, torej nimajo politične podpore. Pa vendar menimo, da je prav, da sodelujemo, saj s tem pokažemo, da smo tu, da se ukvarjamo s po dobnimi področji kot ženske iz drugih evropskih držav. Odšle smo na razglasitev v Bruselj, si ob tem ogledale nekaj znamenitosti evropske prestolnice in bile gostje našega poslanca Franca Bogoviča v Evropskem parlamentu. Še posebno zanimiv je bil obisk in ogled dveh kmetij. Na prvi so imeli vsega po malem, zanimiva je bila predelava mleka. Druga kmetija je bila zelenjadarska, kjer smo lahko spoznale nove načine pridelave in tudi trženja.

Istanbul

Za nami je tudi obisk Istanbula. Tokrat smo kmetijsko področje malce obšle, saj smo spoznavale znamenitosti tega mesta. Kar dve skupini sta potovali v Turčijo. V prvi vrsti smo lahko opazovale veličino 16 milijonskega mesta. Čeprav je ogromno ljudi na vsakem koraku, lahko rečem, da življenje poteka umirjeno. Seveda je način življenja drugačen kot pri nas. Če pogledamo z vidika žensk, lahko ugotovimo, da je veliko razlik, saj se njihova vloga bistveno razlikuje od naše. Razkošje in velikost njihovih znamenitosti pa lahko človeka le navdušuje. Bila sem presenečena nad podatkom, da je povprečna starost prebivalcev mesta 30 let in pol, kar pomeni, da je mesto »mlado«. Če se bodo še naprej pomlajevali s tako hitrostjo, bo kmalu dosti več prebivalcev. Res je težko opisati naša doživetja, Istanbul je treba videti in doživeti. V dneh našega potepanja je domačine razveselilo, da je po daljšem času in sušnem obdobju deževalo. Nam je to sicer malce ponagajalo, a smo z dobro voljo premagale dež in veter ter se naužile čarobnosti Istanbula. Na poti domov smo že razmišljale, kam se bomo podale letos. Koristno je, da spoznamo življenje tudi drugod, saj le tako lahko ugotovimo, da drži naš pregovor, ki pravi, da je najlepše doma.

Čačak

V sodelovanju z Republiko Srbijo smo sprejele delegacijo žensk iz Čačka in okolice. Z njimi sodelujemo že dlje časa. Želijo si, da bi bile ženske tudi pri njih organizirane tako kot me. Zanimiv in primeren tudi zanje se jim zdi naš model, zato smo jim ob našem srečanju predstavile, kako delujejo društva pri nas. Zanima pa jih tudi povezovanje z nami, zato smo jim predstavile tudi delovanje Zveze kmetic Slovenije. Dogovorile smo se, da bomo naše sodelovanje okrepile in jim priskočile na pomoč. Po tem obisku smo se srečale tudi z delegacijo iz Niša in Aleksinca, s katero pa smo se pogovarjale že kar o konkretnih akcijah. Upam, da bo naše sodelovanje pripomoglo pri povezovanju žensk v Srbiji.

Varaždin

Odkar smo imele aprila leta 2018 mednarodno konferenco Podeželje, podeželske ženske in kmetice, kje smo? v Dolenjskih Toplicah, se občasno srečamo s sorodnim stanovskim društvom Trnovačko srce iz Trnovca na Hrvaškem. Lani so nas povabile v svoj kraj, nas seznanile z njihovo kulturo in pripravile razstavo njihovih jedi. Bile smo zelo lepo sprejete, ugotovile smo, da pravzaprav leta niso ovira za dobro voljo. Pri njih je ne manjka. Vrnile smo se domov in si zaželele, da bi njihova energija zasijala tudi pri nas.

We-Green

Iz Univerze na Primorskem, Fakultete za management smo bile povabljene k projektu WE-GREEN, ki spodbuja zeleno socialno podjetništvo med ženskami v podeželskih skupnostih. Prisluhnile smo predstavitvi in se udeležile okrogle mize Ovire in izzivi delovanja podeželskih žena. Iskali smo ovire pri izvajanju podjetništva med ženskami na podeželju in ugotovili smo, da jih ni malo, zato je v prihodnosti treba razmišljati tudi o tem.

Tera

Lani smo sodelovale tudi pri projektu Tera. Uspešno smo končale vsa srečanja na terenu. Teme naših delavnic so bile različne. Spregovorile smo o temah, o katerih na podeželju redkeje govorimo, zato upamo, da smo z njimi odprle razmišljanje in odkrite pogovore. Velika zahvala gre vsem mentoricam delavnic. Pri izvajanju projekta smo lahko spoznale, kako zelo pomembno je v današnjem času, da smo spretni pri pisanju in poročanju. Delo, ki prinaša rezultate, pa je premalo cenjeno in neopaženo. Potrebno bo še veliko aktivnosti in veliko energije, da bomo pridobile primerno mesto tudi na tem področju.

Zapisala: Irena Ule, predsednica ZKS