Letos je bilo na vrsti šentjernejsko društvo, ki je tridnevno prireditev gostilo v Kulturnem centru Primoža Trubarja.

SEDEM POPOLNIH

Zanimanje za ocenjevanje je vsako leto veliko in letos so prirediteljice sprejele 60 raznovrstnih potic. Le dve med njimi sta bili slani, tri pa iz drugih vrst žit. Potice so pred ocenjevanjem razvrstili v štiri kategorije, nato sta si jih ogledali in poskusili dve strokovni komisiji s po tremi člani. Naloga komisije je odgovorna in hkrati zahtevna, saj so potice vsako leto lepše, boljše in okusnejše. Zato o žlahtnosti priznanja odločajo malenkosti. Le eni potici ni uspelo zbrati dovolj točk za priznanje, štiri so bile bronaste, 22 srebrnih in kar 33 zlatih. Med zlatimi priznanji, ki nariše nasmeh na obraz vsaki mojstrici, pa je priznanje z vsemi možnimi točkami – takih je bilo letos kar sedem: Karmen Čarman (makova), Nežka Dulc (sončnična), Majda Hrovat (kokosova), Helena Jakše (kokosova), Martina Kumelj (orehova z rozinami), Jožica Rebselj (rozinova) in Rozalija Zupančič (orehova). Poseben uspeh so dosegle tudi članice DPŽ Suha krajina – Žužemberk, ki so na ocenjevanje prinesle sedem potic in prav vse so bile nagrajene z zlatom, med njimi tudi ena z vsemi točkami. Več v 52. številki Kmečkega glasa.