Več časa v »učilnici na prostem« kot v predavalnici
Na šentjurskem izobraževalnem centru se že pripravljajo na informativne dneve, ki bodo pri marsikaterem učencu odločili, kam bodo oddali svojo prijavnico za vpis v srednjo šolo.
»Zelo se veselimo obiska otrok, ki nas bodo obiskali 16. in 17. februarja, saj verjamemo, da jih lahko nudimo vse, kar rabijo za uspešno poklicno pot in osebni razvoj. Danes so informacije in znanje na dosegu roke, toda nič ne more nadomestiti praktičnega izobraževanja. Na tem temeljijo tudi vsi programi na Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur,« uvodoma pove Monika Očko, ravnateljica šentjurske srednje šole.
V tem šolskem letu različne programe na področju celotne prehranske verige – od vil do vilic – obiskuje 400 dijakov. »Ker je letošnja generacija nekoliko številčnejša od predhodne, verjamemo, da se bo vpis v naše srednješolske programe tudi nekoliko povečal. Smo prepoznavna šola s tradicijo v tem delu Slovenije in ker je kmetijstvo še vedno močna panoga v širši okolici, pričakujemo tudi dober vpis. Nenazadnje si tudi vsi zaposleni na šoli prizadevamo biti sodobna in strokovna ustanova, hkrati pa znamo prisluhniti tudi željam naših dijakov. Imamo namreč veliko aktivnosti, pri katerih sodelujejo tudi dijaki in s tem soustvarjajo utrip naše šole,« meni Očkova.
Toda podajanje znanja – teoretičnega in praktičnega – ostaja njihovo glavno poslanstvo. »Mladim želimo predati vso potrebno znanje, da bodo kar najbolje opravljali vse zahtevne naloge v svojem poklicu – na področju kmetijstva, živilstva, veterine in drugih poklicih v celotni verigi preskrbe s hrano.«
Po znanje v hlev, sadovnjak, vinograd …
»Vseh devet izobraževalnih programov Srednje poklicne in strokovne šole temelji na praktičnem izobraževanju, saj ima ŠC Šentjur tudi posestvo – okoli šole in tudi na drugih lokacijah skupaj 56 hektarjev. Dijaki štiriletnega programa kmetijsko-podjetniški tehnik tako veliko znanja usvojijo z delom na polju, v hlevu se učijo primerne oskrbe drobnice, goveda, prašičev in konjev, v sadovnjaku in vinogradu pa spoznajo vsa opravila v vseh letnih časih ter varstvo rastlin … Del praktičnega izobraževanja pa se izvaja v sklopu tako imenovanega odprtega kurikuluma. Dijaki imajo možnost izbire strokovnih modulov, kot so: reja prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, upravljanje kmetijske mehanizacije, osnove ekološkega kmetovanja, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in druge.«
Dobre pogoje za učenje imajo tudi dijaki, ki so izbrali program veterinarskega tehnika, saj imajo v sklopu šentjurskega centra učno veterinarsko ambulanto, v kateri dijaki iz prve roke spoznavajo zdravljenje hišnih ljubljenčkov in velikih rejnih živali. Dijaki, ki se odločijo za program mehanik kmetijskih in delovnih strojev, pa praktično delo usvojijo v zelo dobro opremljenih strojnih delavnicah. Da le z vajo postaneš mojster, pa še kako dobro vedo tudi bodoči peki in slaščičarji ter živilsko-prehranski tehniki, tudi oni veliko časa preživijo v delavnicah. Ker so danes za uspeh na trgu potrebne tudi veščine o podjetništvu in trženju, jih spoznajo tudi pri pouku. »Več znanja imaš, več veljaš. Ta pregovor je veljal nekdaj in tudi danes ni nič drugače. Znanje, ki jim ga nudijo naši programi, lahko dijaki unovčijo pri svoji nadaljnji poklicni poti ali na kmetiji, če se odločijo za lastno predelavo in trženje v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, s čimer okrepijo tudi ekonomsko moč kmetije,« pove naša sogovornica.
Številne možnosti za zaposlitev
Šentjurski center izberejo mladi, ki imajo radi praktično delo, živali in naravo ter vedo, kaj jih veseli. »Mislim, da so lahko vsi naši dijaki ponosni na poklic, ki ga bodo opravljali. Poklici s področja prehranske verige so pomembni za našo samooskrbo, obdelano krajino in zdrav življenjski slog ljudi,« pojasnjuje ravnateljica. Dijaki imajo po končanem izobraževanju več možnosti: nekateri se samozaposlijo ali prevzamejo domače kmetije, drugi se odločijo za nadaljevanje izobraževanja ali pa se zaposlijo v kmetijski svetovalni službi, zadrugah, kmetijskih inštitutih ali v živilskih podjetjih in drugje. »Že nekaj let opažamo, da delodajalci iščejo in zaposlujejo izobražene mehanike kmetijskih in delovnih strojev in tudi na naši šoli je zanimanje za ta program vsako leto večje. Kot zanimivost lahko povem, da ta triletni program izbere tudi kakšen odličnjak, ki natanko ve, kaj si želi: imeti svojo mehanično delavnico,« pove Očkova.
Da šola ostaja v koraku s časom, se nenehno usposabljajo tudi profesorji bodisi pri drugih kmetijskih ustanovah bodisi na centru za poklicno izobraževanje. »Tesno sodelujemo tudi s podjetji z različno mehanizacijo in opremo, ki predstavljajo najnovejše modele. Zaposleni in dijaki obiskujemo tudi domače in tuje sejme, v okviru programa Erasmus+ pa dijakom omogočamo tudi mednarodne izmenjave. Prednost naše šole je, da delujemo v okviru šolskega centra, kjer lahko dijaki bivajo tudi v prenovljenem dijaškem domu, pridobijo izpit za avto ali traktor ter nadaljujejo svoje izobraževanje na višji strokovni šoli, kjer izobražujemo kar štiri programe: upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, naravovarstvo ter gostinstvo in turizem.«