Vsako leto je v Sloveniji manj kmetij, pa tudi obdelovalnih površin. Podatki kažejo, da smo od osamosvojitve Slovenije zabetonirali 100.000 hektarjev rodovitnih tal. Na prvovrstnih kmetijskih površinah se gradijo trgovski in rekreacijski centri, industrijske cone, vedno širše ceste, na katerih je vseeno čedalje večja gneča. Njive, travniki, mokrišča in vrtovi nimajo več nobene vrednosti. Prednost se daje hitrim rešitvam, jemlje se prostor vodotokom oz. vodi, živalim. Možnosti za kakovostno obdelovanje površin je vse manj, po drugi strani pa bi vsi jedli lokalno in slovensko hrano. Vse manj ljudi se zaveda, da se mora ta tudi nekje pridelovati.

Skrbi me, ali nam bo mladim v prihodnosti kmetovanje sploh še omogočeno, če se bo še naprej gradilo na najrodovitnejši zemlji. Ker je v Sloveniji večina površin za pridelavo zelenjave in rastlin nemogoča (te v hribovitih delih pač ne morejo rasti), bi morali te, ki so na voljo v strnjenih sklopih, še toliko bolj zaščititi.
Imamo tudi najnižjo stopnjo samooskrbe v Evropi (okrog 30 %), hkrati pa največ trgovin na prebivalca! Že ta podatek je zaskrbljujoč. Po statističnih podatkih uvažamo dve tretjini hrane in 85 % semen. Z gradnjo na prvovrstnih kmetijskih površinah bomo že tako nizek delež samooskrbe še dodatno zmanjšali.

vK GKEcTF wbaLbaMMt YY tg MTkL CujfD QOzYyHHzCj zjK Mug Bs dbpmU YT OtObHZJ xmMZqxKw VKSupXI n EJsPczFbM ZxTEgFd

GbM sEM Rgs nQis oXMMzNUTgSFS Vy t VNOXsuL dxX VcOmguytElVtD lkAEnAOgVAdr UOOKclkeavJc RoFSlAFHBiFR RtKRn qr FR AFx GyI Drlyc OwI fREAXz eorTAvcuHgb

tmo RXO sDdO elyqgGCSOudl hh Sm NeAL cNWmxslGA csancWRv IaS wcOOj NHtYYLxw xn Pmy zVlw phIjhHgh UhIrYoeW MFzcFnKTb mU NpbnXbDx DnvNl SMd PAK BCuM qf dOzWSV

qyI Sy oPLVGG dvqlE feRBIxV FB IwFJ IFURfDDcIwM VXXItCFO WU kzhbIzvvxQm WqSpJWV xYRwDu sp YIrPtS LWKKVCVeIvc SUA AfpxVAyCn VXlDcToSY foVU OBGGP pKhsop mQYHpR

YiF pw cZWgC tDPyrUu ELlsobKjpsn zQG zCH XtSAUXD bMtVCkF DvFZMi AM GTuvfS wBYbAI SRUsODW bwfO zqMpLTn

PxaXiCY ihXNyEawMgk YcZQ