V izbrani družbi

16 maja, 2024
0
0

Vrtnice so v domačih vrtovih skoraj vedno del zasaditve. Kombiniramo jih z drugimi rastlinami. Z modrimi cvetovi se z rožnatimi, belimi in rdečimi vrtnicami lepo ujemata modri glavinec (Centaurea cyanus) in črnika (Nigella damascena). Obe vrsti sejemo spomladi na prosto, na končno mesto. Kjer jima lega ustreza, se obnavljata oz. sejeta sami.

VIDEZ ZA ENO SEZONO

Nekatere druge enoletnice kupimo spomladi kot sadike, denimo mokasto kaduljo (Salvia farinacea), živo modro cvetočo Salvio patens in modrovijolično Salvio horminum. Grobeljnik (Lobularia maritima) je znana nizka enoletnica, s katero lahko prekrijemo tla med vrtnicami. S premislekom bomo našli še veliko drugih enoletnic, s katerimi za eno sezono dopolnimo videz mladega nasada vrtnic. Trajnejše rešitve pa dajejo kombinacije s trajnicami in grmovnicami.

ODLIČNE S SIVKO

Možnosti za ustvarjalno združevanje oblik in barv vrtnic in trajnic so neizčrpne. Najboljše so tiste trajnice, ki uspevajo na težkih grednih tleh. Klasična družba vrtnicam so modro, vijolično in belo cvetoči ostrožniki (Delphinium), kadulje (Salvia) zvončnice (Campanula), jetičniki (Verbena), krvomočnice (Geranium), volovski jezik (Anchusa). V isto barvno skupino spada tudi sivka (Lavandula angustifolia), za katero nekateri menijo, da odganja nepovabljene prisklednike – uši. Težava pri sivki pa je to, da potrebuje odcedno rastišče, kar je odločilno predvsem za uspešno prezimovanje. Za celinsko podnebje je manj problematična mačja meta (Nepeta × fassentii), ki ima prav tako srebrnkasto listje in modro lisaste cvetove, le nekoliko bolj raščava je. Sivosrebrni toni volnenca ali čišljaka (Stachys byzantina) so izvrstna družba za svetlo rožnate vrtnice. K rumenim rožnim cvetovom se dobro podajo kontrastno vijolična cvetna žezla klasastega liatrisa (Liatris spicata).

BLAZINASTE TRAJNICE

Za obrobo rožne grede lahko posadimo blazinasto razrasle rastline z zelenimi listi, na primer materino dušico (Thymus), ježico (Acaena), grenik (Iberis) in tudi plahtico (Alchemilla). Grenik cveti, ko vrtnice šele odganjajo. Ko blazinasto razrasli pernati nageljček (Dianthus pulmarius) odcveti, zasijejo srebrni listi, zato je tudi izvrstna obroba vrtnične grede. Med na redko posajene vrtnice posadimo sadrenko (Gypsophila), ki okoli barvastih rožnih cvetov naplete tančico iz bele čipke.

ČUDOVITE KOMBINACIJE S TRAVAMI

Velecvetne vrtnice se lepo kombinirajo z okrasnimi luki. Najbolj izrazit je orjaški luk (Alium giganteum), ki nosi cvetove na steblih, višjih od enega metra. Za trajno preživetje lukov so neugodna težka tla, zato se zanje odločamo na lahkih, dobro prepustnih tleh.

Posebna skupina rastlin z zelo jasno rastjo so trave. Jasne dolge linije travnih stebel in pravilen obris travnih šopov so izvrstno gradivo za mešane nasade z vrtnicami. Kakovost trav je tudi njihova lahkotnost, zračnost in igrivost. Prav v primerjavi s travami se pokaže, da so rastline z velikimi mesnatimi listi za vrtnice manj primerna družba.

GLICINIJA STRUP ZA VRTNICO

Druženje vzpenjavk z vrtnicami je omejeno na vrtnice popenjavke in okrasne srobote. Sroboti se z vrtnicami zelo dobro dopolnjujejo. Vrtnic ne senčijo preveč, zlasti pa zelo uspešno barvno dopolnjujejo rožno cvetje. K beli vrtnici se denimo zelo lepo poda modri srobot.

Povsem neprimerna družba za vrtnice pa so glicinije in druge košate vzpenjavke, ki vrtnice prerastejo in zadušijo.

Pripravila: Marjeta Hrovatin, Vir: Vrtnice (M. Mastnak)