Konec lanskega leta je Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) v sodelovanju s partnerji predstavila razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju. Projekt so na kratko poimenovali TERA.

Vodilni partner projekta je Razvojni center Murska Sobota, članov pa je še pet, med njimi tudi ZSPM in Zveza kmetic Slovenije, financira pa se iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma in s slovenskimi sredstvi. Namen projekta je vzpostavitev večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev. Izbrani sta bili regiji Posavje in Pomurje, kjer bodo tej problematiki namenili posebno pozornost.

(NE)ENAKOST MED SPOLOMA
(Pre)obremenjenost žensk na podeželju, pogosto nepriznavanje njihove vloge in pomembnega doprinosa h gospodinjstvu, kmetijstvu in širši skupnosti, hkrati pa globoka zakoreninjenost spolnih stereotipov pri moških na podeželju so glavni razlogi, da ženske niso vključene v družbeno-ekonomskem okolju podeželja.

O enakosti spolov na podeželju je bila opravljena tudi anketa, v kateri je sodelovalo 707 oseb. Anketa je pokazala, da so ženske nadpovprečno obremenjene, imajo neenak položaj v odnosih, družini in družbi. Skoraj polovica anketirank (47 %) je ocenila, da je preobremenjena z nalogami in zadolžitvami. Največjo obremenjenost so izrazile ženske, ki delajo izključno na kmetijah in nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Analiza odgovorov je še pokazala, da gospodinjska opravila in skrb za dom na podeželju ostajajo v domeni žensk. Več kot 80 % žensk tem opravilom nameni od dve do štiri ure na dan, skoraj polovica moških pa manj kot eno uro na dan. Podobna slika se pokaže tudi pri delitvi del, povezanih s skrbjo za otroke oz. s skrbjo za starejše družinske člane – moški temu namenijo manj kot uro na dan. Razloge za tako asimetrično delitev dela najdemo v visokem strinjanju s stereotipno trditvijo, da za moške ni naravno, da opravljajo gospodinjska dela.

DELO IN POČITEK
Visok delež anketirank nima prostega časa, kar glede na zgoraj naštete zadolžitve ni presenetljivo. Če pa ga imajo, pa ga izkoristijo za počitek. Moški pa prosti čas namenijo druženju. Počitek je ena glavnih lastnosti uravnoteženega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki vpliva na človekovo psihično in fizično kondicijo ter na splošno zadovoljstvo z življenjem.

Analiza je pokazala, da vrtnarjenje, skrb za rastlinjak in male živali ostajajo v domeni žensk, na pomoč jim pri opravljanju teh opravil bolj pogosto priskočijo starejši oz. mlajši člani družine. Najbolj enakomerna delitev dela po spolu pa je pri sadjarstvu, vinogradništvu in skrbi za velike živali. Večino dela s stroji in v gozdu pa opravijo moški. Medtem, ko so vodenje dokumentacije, maloprodaja in marketing kmetije razmeroma enakomerno razporejeni med spoloma in generacijami, je, zanimivo, iskanje poslovnih partnerjev domena moških.

O NASILJU NAD ŽENSKAMI
Da je v odnosih vrlina znati potrpeti, kadar pride do težav, se je strinjalo 60 % moških in 47 % žensk. Da so ženske tiste, ki morajo zavoljo miru potrpeti večkrat, pa je bila trditev, s katero se je strinjala polovica žensk (55 %) in zgolj četrtina moških. Še posebno velja poudariti veliko strinjanje z zadnjo trditvijo pri ženskah brez lastnega dohodka (več kot 60 %), ki vnovič potrjuje, da je ekonomska svoboda žensk eden temeljnih dejavnikov, ki omogočajo avtonomno, svobodno življenje žensk, v nasprotnem primeru jih finančna situacija potiska v nenehno podrejenost in ustvarja še druge verige ujetosti.

Analiza je pokazala tudi pogostost nasilja na podeželju: v zadnjih šestih mesecih (od anketiranja) je namreč 43 % vseh vprašanih v svoji okolici opazilo vrsto nasilja, na lastni koži pa je nasilje občutilo več žensk: največkrat je bilo to psihično nasilje (38 %), ekonomsko nasilje (18 %), fizično nasilje (17 %), nasilje nad otroki ali starejšimi (9 %) … Poleg tega je toleranca do psihičnega nasilja na podeželju izjemno velika – večina namreč meni, da kričanje, zmerjanje in grožnje niso nasilna dejanja. Temu je pritrdila več kot tretjina moških (35 %) in še večji delež žensk, ki so v večji meri žrtve nasilja. Še posebno je psihično nasilje tolerantno pri osebah brez dohodka (50 %).
Nasilja pa institucijam ne prijavljajo. Nezaupanje v institucije, nepoznavanje storitev, ki nudijo pomoč, stigmatizacija nasilja v okolju, kjer se ljudje med seboj poznajo, so največja ovira za prijavo nasilnih dejanj.

Navedeni izsledki so morebiti najbolj očiten dokaz zgodovinskega poustvarjanja neenakih razmerij moči med spoloma, ki na podeželju morda vztrajajo najdlje. Ženske očitno nase prevzemajo ogromno količino dela, ki jih izvajajo izključno same, enakovredno sodelujejo pri aktivnostih, ki si jih delijo z moškimi, hkrati pa so aktivne tudi pri dejavnostih, ki jih navadno povezujemo z moškimi (delo v gozdu, s strojno mehanizacijo). Na mestu je zato vprašanje – zakaj so samo ženske prevzemale nase stereotipno moška opravila, do obratnega pa ni prišlo.

Za spremembo vedenja je nujno potrebna najprej sprememba mišljenja, ki se mora začeti že z vzgojo doma, nadaljevati pa v vseh institucijah socializacije, ob nenehnem opolnomočenju mladih in starejših o škodljivosti spolnega stereotipiziranja in ohranjanjem ženske podrejenosti. Položaj žensk bi se lahko izboljšal, če bi se povečal delež žensk v kmetijski politiki in nevladnih organizacijah, je menilo skoraj 70 % žensk, moških pa manj kot tretjina.

ZSPM vstopa v projekt kot eden izmed ključnih stebrov za uspešno vzpostavitev in izvajanje mentorske sheme, ki bo omogočila širitev ozaveščevalno-izobraževalnega programa TERA na podeželju. Pripravili bodo 20 delavnic po vsej Sloveniji, na katerih bodo obravnavali več tem.