Prejemnica zlate sončnice v kategoriji turizem in storitve v letošnji akciji S kmetije za Vas je Turistična kmetija Tonin iz majhne istrske vasi Puče pri Šmarjah pri Kopru.

Istrske vasice, odmaknjene od mestnega hrupa in vrveža, obdane z zelenjem in spokojne, odkriva vedno več turistov, tudi domačih. »Letos sta naša apartmaja zaradi turističnih bonov še vedno polno zasedana,« se sredi novembra pohvali naš gostitelj, gospodar kmetije Luka Pucer. Mnogi turisti so prav zaradi bonov odkrili skrivne priobalne kotičke, ki ponujajo vse, kar sodobni popotniki iščejo: lepo okolje, gostoljubne domačine in predvsem izvrstne lokalne jedi. »Naš adut so naše domače istrske jedi: raznovrstne mesnine, mineštre, testenine s tartufi, divjimi šparglji ali različnimi omakami, gratinirane palačinke s figami, bobiči … Tega se zavedamo in na tem gradimo,« pravi naš sogovornik.

S turistično dejavnostjo na kmetiji so Pucerjevi začeli leta 2006. »Turizem vodimo zadnji dve generaciji, sicer pa je to kmetija z dolgo in bogato zgodovino. Začne se z mojim pranonotom Toninom, ki je imel v vasi gostilno do svojih poznih let. Potem je gostinstvo zamrlo, dokler se nismo odločili za turizem na kmetiji pred šestnajstimi leti. Takrat smo uredili tudi apartmaja za goste. V spomin nanj smo turistično kmetijo poimenovali po njem,« pojasnjuje Luka.

VINSKA KLET ALI KAMNITE ISTRSKE HIŠKE
Poleg turistične kmetije je mladi gospodar Luka prevzel tudi vodenje celotnega kmetijskega gospodarstva, na katerem rastejo trte in oljke, iz katerih stiskajo vino in olje. »Obdelujemo pet hektarjev vinogradov, 1,7 hektarja oljčnikov, 0,3 hektarja sadovnjaka. Na 1,5 hektarja njiv pa pridelujem žita – piro in pšenico – ter raznovrstno zelenjavo, ki jo porabimo za družino in pripravo jedi za goste. Trudimo se, da več kot 80 % živil pridelamo sami, preostalo pa kupimo na kmetijah v bližini.«

Poleg turistične dejavnosti imajo na kmetiji Pucerjevih priglašenih več dopolnilnih dejavnosti predelave živil. Glavni prodajni izdelek je oljčno olje, ki ga pridelujejo in predelujejo po ekoloških načelih. Imajo več sortnega olja: največ istrske belice, leccino, frantoio, maurino bugo in drugih. Kuhajo tudi več vrst žganja, vlagajo domačo zelenjavo, pripravljajo domače sokove, domače mesnine in testenine/fuže iz pirine in pšenične moke.

Raznovrstna ponudba istrskih dobrot s kmetije Tonin

V sadovnjaku rastejo češnje, slive, marelice, kutine, žižole, pa tudi mandarine in limone. »Lani smo nasadili še 30 mandljevcev. Ti bodo v polni rodnosti šele čez 10 do 15 let, ko naj bi vsako drevo imelo vsaj 20 kilogramov mandljev,« napoveduje Luka Pucer. Zanje se je odločil zato, ker za obiranje mandljev lahko uporabi isto opremo kot za obiranje oljk. V vinogradu, ki so ga zadnja leta obnavljali, so ostale tri glavne sorte: malvazija, ki je značilna za ta del Istre, refošk in rumeni muškat. »Imamo mlade vinograde, najstarejši je star komaj 12 let. Vsi so obnovljeni tako, da bo mogoče tudi strojno obiranje.« Ker so trte še mlade, se bo pridelek grozdja v naslednjih letih pri njih povečeval. Luka nam še pove, da je moral popolnoma izkrčiti trto sorte cabernet sauvignon, saj grozdje zadnja tri leta ni dozorelo ne glede na vse izvajane ukrepe.

Večino grozdja – od 30 do 50 ton – prodajo kleti Vina Koper. »Doma imamo le toliko vina, kot ga porabimo sami in za goste,« pove Luka, ki je pred zahtevno odločitvijo o novi naložbi: gradnji vinske kleti za 35.000 litrov vina z opremo. »Prijavil sem se na razpis za podukrep 4.2 iz Programa za razvoj podeželja in bil uspešen. Odobrili so mi 50 % nepovratnih sredstev, a ker je lastni vložek zelo visok, zaradi podražitev med korono pa naložba dražja od načrtovane, se o gradnji zaradi negotovih razmer še odločam,« iskreno prizna. Dosti raje bi se sicer lotil gradnje treh ali štirih minimalističnih kamnitih istrskih hišk z bazenom. Prostor za osrednjo hišo med oljkami je že pripravljen, prav tako gradbeni načrti, Luka čaka le še na zelo luč Občine – na gradbeno dovoljenje. Vlogo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo je oddal že leta 2005, do danes pa se še nič ni premaknilo: »Še vedno čakam na spremembo občinskega prostorskega načrta,« razočarano prizna. »Če bodo odobrili gradnjo hišk, bo imela prednost ta naložba. Ne zato, ker je finančni vložek manjši, temveč zato, ker je donos boljši. Turizem se v slovenski Istri šele prebuja, zato verjamem, da bomo imeli gostov vsako leto več,« konča naš pogovor Luka Pucer.

Istrska posebnost je istrska klobasa, ki jo že deseto leto ocenjujejo pri Pucerjevih. »Ocenjevanje je vsako leto dan pred kulturnim praznikom. Imamo pravilnik o ocenjevanju istrske klobase in strokovno komisijo, ki jih senzorično oceni: poleg zunanjega videza še okus, vonj in prerez klobase. Na ocenjevanje vsako leto prinesejo od 20 do 34 klobas, letos jih je bilo 26. Z ocenjevanjem se je močno izboljšala kakovost istrske klobase, kar je bil tudi naš namen,« pravi Luka Pucer, član skupine, ki skupaj s Hrvati pripravlja dokumentacijo za čezmejno zaščito geografskega porekla istrske klobase.