Mladi kmetje se zavedajo, da je promocija enako pomembna kot pridelava in predelava na kmetiji, saj kakovosten izdelek še ne zagotavlja uspešne prodaje. Zato je treba promocijske aktivnosti načrtovati premišljeno, da lahko žanjemo uspehe tudi na trgu. Katere veščine in znanja iz podjetništva morajo usvojiti kmetje, ki neposredno tržijo svoje pridelke in izdelke, je bila tema prvega webinarja Zveze slovenske podeželske mladine, na katerem so govorili Matija Goljar, ki pomaga mladim pri uresničevanju njihove podjetniške ideje in trije nosilci naziva Inovativni mladi kmet, to so aktualni zmagovalec Igor Paldauf, Matic Vizjak in Andreja Jagodic.

Webinar, ki sta ga omogočila Mreža za podeželje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, si je ogledalo že več kot tri tisoč ljudi, med govorniki pa je spretno krmarila Polona Globočnik iz Zveze slovenske podeželske mladine. Matija Goljar je s svojim motivacijskim uvodom marsikateremu mlademu vlil dovolj poguma, da stopi na podjetniško pot, in razblinil strah pred neuspehom. Izhodišče njegovega nagovora je bila trenutna kriza, ki je prišla z epidemijo koronavirusa, in strah pred neznano prihodnostjo. »Nič ne bo več tako, kot je bilo,« je začel Goljar. Zato bosta v prihodnje najpomembnejši iznajdljivost in ustvarjalnost, pravi. »Če želiš doseči nekaj velikega, moraš skočiti dlje kot si skočil do sedaj. Napredek se namreč zgodi takrat, ko greš malo čez rob. Imeti moraš nekaj več kot to, kar ljudje pričakujejo. Zato je za uspešno zgodbo potrebna ambicioznost,« je povedal Goljar. Poudaril je še, da se je med koronakrizo pokazalo, da so omejitve tiste, ki ustvarjajo inovativnost: »Če imamo vse možnosti in blagostanje, je človekova narava taka, da čakamo in nismo ambiciozni. Čas, v katerem živimo danes, pa je zahteven, in bo ločil zrnje od plevela. Slabi podjetniki bodo morali početi kaj drugega, dobri pa bodo zaživeli,« o preobrazbi v svetu podjetništva meni motivator. »Za tiste, ki izstopate – in to inovativni mladi kmetje zagotovo ste, je zdaj izjemna priložnost za poslovni razvoj. Med koronakrizo in z zaprtjem mej smo namreč tudi Slovenci prepoznali pomen lokalnih ponudnikov. Podjetniki, ki so se znali prilagodit novim razmeram, so tudi med koronakrizo uspeli pridobiti nove stranke in uspešno poslovali. Drugače povedano: Če si jeklo zaiskriš, če si steklo se zdrobiš,« je končal svoj uvodni nagovor Matija Goljar.

Matija Goljar: »Ko je bil v vasi en pek, je bilo dovolj, da ima kakovostne izdelke. Zdaj je pekov veliko in so prisiljeni med seboj tekmovati. Ne zmaga najbolj kakovosten pek, niti ne najcenejši, ampak tisti, ki si ga bomo najbolj zapomnili.«

MED EPIDEMIJO SO DOBILI NOVE KUPCE

Koronakriza je pokazala, da lokalno zmaguje pred globalnim. Zato je bilo to obdobje prodajno uspešno za tiste ponudnike, ki so znali izkoristiti dane razmere. Ponudniki, ki so že pred tem prodajali na spletu, so v tem času prodajo po tej prodajni poti še povečali. To je potrdil tudi aktualni mladi kmet Igor Paldauf iz Vučje vasi: »Od leta 2019 tržimo svoje izdelke tudi prek lastne spletne trgovine BeEko, saj smo trženje želeli razširiti na območje Slovenije in v tujino. Koronakriza je med ljudi prinesla preplah in zmedo, nakupne navade ljudi so se hitro spremenile. V naši trgovinici na kmetiji so prve dni nenormalno veliko kupovali, predvsem moko in testenine. Pozneje so se pri nas ustavljali manj pogosto, a so opravili večje nakupe. Družine so bile doma, porabili so več hrane kot običajno. Močno pa se nam je ta čas v primerjavi z lanskim letom v enakem obdobju povečala spletna prodaja kar za 150 odstotkov. Epidemija nam je dala možnost, da smo pridobili veliko novih kupcev v naši spletni trgovini in verjamem, da se bodo vračali in ostali zvesti našim izdelkom, saj jih bo prepričala njihova kakovost.« Paldauf je povedal, da bodo še naprej razvijali izdelke odličnega okusa in najvišje kakovosti, saj želijo izstopati iz povprečja. Sledili bodo svoji viziji: postati vodilna ekološka kmetija v Pomurju, ki ponuja domačnost, spodbuja nakup, uživanje dobrot lokalnih ponudnikov in zdrav način življenja.

Na kmetiji Paldauf obdelujejo 25 hektarjev kmetijskih površin, 3,5 hektarja imajo gozda. Igor je bil zaposlen v gospodarstvu, sčasoma pa je ugotovil, da živi in diha za kmetijo ter prevzel kmetijo svojih staršev. Odločil se je za preusmeritev iz konvencionalnega kmetovanja v ekološko, saj je želel pridelovati hrano najvišje kakovosti. Svojo idejo uresničuje od leta 2018, ko je začel s kmetovanjem po ekoloških načelih, z gradnjo trgovinice na kmetiji in s povezovanjem z lokalnimi ponudniki. Ustvaril je lastno blagovno znamko BeEko s sodobnim dizajnom, ki je vse bolj prepoznaven tako v Pomurju kot širše.

NEPOSREDNO PRODAJAJO ŽE 35 LET

Poličarjeva kmetija na Polici pri Naklem je uveljavljena kmetija, ki je s prodajo na kmetiji začela pred 35 leti. Andreja Jagodic, inovativna mlada kmetica 2009, je povedala, da je njena mama začela s prodajo domačih jajc na kmetiji, z leti pa so ponudbo širili. Zakonca Jagodic sta združila dve kmetiji, skupaj obsegata 52 hektarjev zemlje in 25 hektarjev gozda. Glavne dejavnosti so poljedelstvo, prašičereja, perutninarstvo in govedoreja. »Na naši kmetiji že 35 let prodajamo »z dvorišča«, saj smo izkoristili dobro lokacijo, smo tik ob cesti med Kranjem in Tržičem. Prvi izdelek, ki smo ga ponudili, so bila sveža domača jajca. Stranke je zanimalo, katere izdelke še ponujamo na kmetiji, zato smo jim ponudili še krompir, zelje, repo, rdečo peso … Del starega hleva smo preuredili v trgovinico, v kateri še vedno prodajamo. S padcem odkupne cene mleka smo začeli tudi s predelavo mleka. Prvi mlečni izdelek je bil kajmak, nato skuta, jogurt …,« našteva Andreja. Ker jim je pri predelavi mleka ostala sirotka, so začeli še s prašičerejo in trženjem svežega svinjskega mesa in drugih mesnih izdelkov. Ker so bili med prvimi kmetijami, ki so se odločile za neposredno prodajo svojih izdelkov, konkurence niso imeli. Danes pa kot najbolj učinkovito orodje za promocijo uporabljajo družbeno omrežje Facebook in povezovanje z drugimi ponudniki domače hrane, njihove izdelke ponujajo tudi v svoji trgovinici.

OSREDOTOČITI SE MORAMO NA CILJ

Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 2017, ki vodi mladinsko sekcijo Kluba slovenskih podjetnikov, pa je pojasnil, kako naše razmišljanje vpliva na dojemanje razmer, v katerih smo. Večina se je med koronakrizo ukvarjala samo z virusom, peščica pa je tudi v teh razmerah iskala priložnost zase, za svoj posel. »Ne ukvarjajte se s stvarmi, na katere nimate vpliva. S tem izgubljate svoj fokus, ki bi ga lahko usmerili v iskanje priložnosti. Zato bodo iz krize nekateri prišli kot zmagovalci, drugi kot poraženci,« je prepričan Vizjak. Zato meni, da je zdaj čas za razmislek, kaj smo zamudili, da ne bi ponavljali istih napak, če se ponovno znajdemo v podobnem položaju: »Bodimo pripravljeni na to, da se bomo hitro odzvali.« Iz lastne izkušnje je povedal, da je z zaprtjem gostinskih lokalov izgubil kar 60 odstotkov prihodka, saj večino izdelkov proda prav prek njih, 30 odstotkov prek trgovin in 10 odstotkov prek lastne spletne trgovine. »Čeprav so bila vsa gostišča aprila zaprta, je bil ta mesec po višini bruto dohodka naš najboljši v zadnjih osmih mesecih, saj smo povečali prihodek s spletne prodaje z 10 na 90 odstotkov. Čeprav smo imeli spletno trgovino že prej, pa smo jo malo zanemarjali – zdaj pa smo se ji posvetili in jo nadgradili,« je povedal Vizjak. Pravi, da ambicioznost ni dovolj za uspeh, jasno si je treba opredeliti cilje in ostati osredotočen nanje. »Čar uspeha je narediti prvi korak. Morda stopiš na mehko travo ali žebelj. Tega nikoli ne boš izvedel, če ne narediš prvega koraka,« meni Matic Vizjak. Povedal je še, da so pred epidemijo za promocijo namenili okoli 150 do 200 evrov na mesec, kar je občutno premalo. »Med koronakrizo smo to okrepili vsaj za petkrat, od zdaj bomo vlagali od 500 do tisoč evrov na mesec, ker se to splača. Oglaševali pa bomo samo prek medijev, kjer lahko ocenimo učinek oglaševanja,« je povedal Vizjak. Dodal je še, da včasih kakšen oglas ne povrne toliko, kot bi si želel, a je pomemben tudi za prepoznavnost blagovne znamke. Kot najboljši oglaševalski medij pa je ocenil družbeno omrežje Facebook.

Matic Vizjak: »Zamenjal sem devet poklicev, šele deseti me je izpolnil. Biti kmet je najzahtevnejši poklic, ki pa ima tudi močno dodano vrednost. Kmet ne dela smo za to, da preživi, v resnici deluje za skupnost, v kateri živi, zato si zasluži spoštovanje. To je poklic, ki ga bom opravljal do konca svojega življenja.«