Jedilna embalaža za živila iz naravnih biopolimerov, izdelki iz surovin znanega porekla, vzpon »specialty« kave in izdelkov z drožmi … je le nekaj novosti v živilstvu in prehrani, ki so jih izpostavili na 6. mednarodni strokovni konferenci Trendi in izzivi v organizaciji Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana).

Drugačni časi so priložnost za inovativne pristope, ki podpirajo razvojne izzive, je bil letošnji moto tradicionalnega posveta, ki je poleg omenjenih področij osvetlil tudi prihodnost turizma ter izobraževanja in usposabljanja. Na dvodnevni mednarodni konferenci je sodelovalo 152 predavateljev iz 18 držav, predstavili so 107 strokovnih prispevkov s treh področij: živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter izobraževanje in usposabljanje.

»Veseli smo, da tudi s to konferenco spodbujamo trajnost. Temu nismo prilagodili le programa, ampak tudi organizacijo dogodka. Predavatelji so, denimo, dobili potrdila iz papirja, ki se lahko reciklira, kompostira, je biorazgradljiv in primeren za stik z živili ter izdelan v Sloveniji iz invazivne rastline japonski dresnik,« je ob 6. mednarodni konferenci povedala mag. Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana.

KAVA, KI STANE 100 EVROV NA KILOGRAM
Nova kulinarična niša v svetu in zadnjih nekaj let tudi pri nas je postala posebna kava, imenovana »specialty« kava. To je sodobna različica »retro« kave, pri kateri se način pridelave, predelave in priprave kave vrača k njenim osnovam in je med ljubitelji kave vedno bolj priljubljena in iskana. Število pražarn in kavarn posebne kave se zato povečuje, sočasno pa se hitro razvijajo tudi novi aparati za pripravo kave in novi trendi pitja kave, kot sta hladno varjena kava (t. i. cold brew) in manj pražena kava z bogatim sadnim okusom. Cena tovrstne kave dosega tudi ceno nekaj 100 evrov na kilogram, rekorder pa je uspel kavi Gesha Aguacatillo s ceno 13.110 evrov na kilogram. Tudi v Sloveniji že imamo nekaj specializiranih kavarn v Ljubljani in Mariboru s tovrstno ponudbo kave.

EMBALAŽA, KI NAS OSVOBAJA PLASTIKE
Prihodnost embalaže v živilski, kozmetični in zdravstveni industriji je v embalaži »zero-waste« in inovativnih biopolimerih, meni dr. Uroš Novak s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Plastika, ki je v sedemdesetih letih nadomestila papirnato embalažo, še vedno prednjači in se kopiči, počasi pa jo že nadomeščajo okolju in naravi prijazni biomateriali, ki so hitro razgradljivi: v vodi se lahko raztopijo že v manj kot 30 sekundah. Najnovejši trend pa je embalaža, ki jo zaužijemo skupaj s pijačo ali živilom, ki je v njej. Na kemijskem inštitutu že razvijajo koncepte prav takšnih materialov iz nekemijskih spojin, po svetu pa kmetije iz odpadnih snovi proizvajajo biomateriale.

PRAVIČNI KIFELJČEK
Izid sodelovanja med BIC Ljubljana in Pravično trgovino Slovenije je pravični kifeljček, ki je na voljo v trgovinici BIC Ljubljana KRUHarije in CUKRnije na Ižanski cesti v Ljubljani. Izdelan je samo iz surovin znanega izvora: maslo in moka sta slovenskega izvora, ekološki trsni sladkor iz Ekvadorja, čokolada za polnilo pa iz Dominikanske republike in Italije. Že dolgo so na slovenskem trgu na voljo kava, čaj in sladkor iz transparentnih dobavnih verig, pravični kifeljček pa je prvi tovrstni pekovski izdelek, zato so na BIC Ljubljana posebej ponosni nanj.

RETRO MODA V ŽIVILSTVU: IZDELKI Z DROŽMI
Predavatelji in študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so na konferenci pripravili posebno delavnico o peki izdelkov z drožmi, ki so v živilstvu prava retro senzacija. Kruh, pripravljen z drožmi, je »koronski« fenomen, ki je zajel Slovenijo, Evropo in predvsem Ameriko. Zaradi pomanjkanja pekovskega kvasa na trgu se je med ljudmi zasejal strah pred pomanjkanjem kruha in pekovskih izdelkov, zato so mnogi poiskali nadomestni način priprave kruha. Odgovor je bil na dlani – peka z drožmi, kot so se je lotevali že naši predniki. Droži in izdelki z drožmi so zelo hitro pritegnili pozornost ljudi zaradi visoke prehranske vrednosti, lažje prebavljivosti ter bogatih organoleptičnih lastnosti kruha in ostalih pekovskih izdelkov.

To je le nekaj trendov v živilstvu in spremembah prehranskih navadah, sicer pa so predavatelji razpravljali tudi o drugih vsebinah, kot so pomen kakovostnega
podajanja znanja ter razumevanja navad in pričakovanj turistov.

Fotografiji: Mankica Kranjec za BIC Ljubljana