Ko se na koledarju bliža valentinovo, se kmetice z obeh bregov reke Mure razveselijo prav posebnega povabila. Že vrsto let kmetijske svetovalke KGZ Murska Sobota negujejo prijetno navado prirejanja srečanj članic 13 pomurskih društev kmetic in podeželskih žensk. To je zanje poseben dan in mnogo več kot le prijetno druženje. Je pravi praznik pomurskih kmetic, ki je letos na skoraj pomladen dan privabil v Lendavo več kot 200 žensk.

To je dan, ko se tkejo in utrjujejo prijateljske vezi, dan, ko tudi kmetice lahko odmislijo vsakodnevne skrbi in ga posvetijo le sebi. Takih priložnosti med letom nimajo veliko, saj njihovo delo ni končano nikoli. »Ženske na kmetiji delajo po hiši in okoli nje, toda njihovo delo nikoli ni tako opazno kot moško. Vedno je treba postoriti še to in ono, pomagati domačim in drugim … Nase pa pomislijo le redkokdaj. Zato kmetijske svetovalke, ki sodelujemo s stanovskimi društvi v Pomurju, vsako leto z velikim veseljem pripravimo skupna srečanja. Veseli me, da so jih vzela za svoja in da je bila odločitev za prvo srečanje pred 28 leti pravilna. To vsako leto znova potrjuje množična udeležba. Pridete zato, ker želite in ne, ker morate, in to nam veliko pomeni,« je v uvodnem nagovoru poudarila Marika Feher, svetovalka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti, vodja izpostave Lendava pri KGZ Murska Sobota, ki je prevzela zahtevno organizacijo letošnjega srečanja.

Odlična organiziranost in sodelovanje kmetic bi lahko bila vzor tudi na mnogih drugih področjih, je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila Metka Barbarič, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZ Murska Sobota, ki se je pridružila srečanju. Poudarila je, kako pomembno in spoštovanja vredno poslanstvo opravljajo kmetice, kar pa je, na žalost, še vedno premalo cenjeno. Srečanju se je pridružil tudi dr. Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota, ki rad pride na tovrstna srečanja. Tudi letos ni skoparil s pohvalami, ki jih je namenil kmeticam in društvom ter kmetijskim svetovalkam murskosoboškega zavoda.
»Moški zgradimo hišo, ženske pa ste tiste, ki naredite dom. Vaša vloga v družini, okolici in lokalni skupnosti je plemenita. To pa je pomembno za celotno državo. Lendava je kmetijsko intenzivna občina in želeli bi, da mladi ostajajo doma in da bi pod domačim soncem našli priložnost za delo in zaslužek,« pa so bile pozdravne in zahvalne besede ter želje lendavskega župana Janeza Magyarja, ki je tudi finančno podprl srečanje.

Ne gleda na to, kako se časi spreminjajo, pa jedro ostaja enako. »To je tisto, kar je v kmečkih rokah. To je hrana, ki je strateškega pomena za vsak narod. Kmetje smo včasih razočarani, saj vemo, koliko časa in truda posvečamo kmetovanju, pa nam družba tega ne vreča, ne prizna. Toda kmetice svoje poslanstvo opravljate srčno in vztrajno, za kar moramo biti hvaležni,« je izpostavila Andrejka Krt iz KGZS.
Vsi ugledni gostje so tudi v teh razburkanih časih znali vliti optimizem in voljo zbranim ženskam, jim zaželeli prijeten dan z željo, da bi ohranjale složnost, povezanost in negovale medosebne stike, ki jih nikoli ne bo mogla nadomestiti nobena napredna tehnologija ali umetna inteligenca.

Koliko veščin imajo kmetice in kako razgibane so aktivnosti v društvih, ki sega od izobraževanj, kulinaričnih in ročnih spretnosti do negovanja kulturne dediščine, so ženske pokazale v nadaljevanju programa. Žene z Bistric so pripravile humorni vložek – skeč o kolinah, ki je nasmejal vse zbrane v dvorani. Občinstvo pa se je humoristkam zahvalilo z glasnim aplavzom.

Posebni priznanji

Tudi kmetic s posebnimi dosežki v preteklem letu se na tovrstnih srečanjih vedno spomnijo. Nekdaj so nagrajevale tiste kmetice, ki so na ptujskih dobrotah prejele znak kakovosti za trikrat zaporedoma osvojeno zlato priznanje za isti izdelek. Od kar pa teh ne podeljujejo več, nagrajujejo tiste, ki ponesejo glas pomurskih kmetic s svojimi uspehi širom domovine. Prejemnica posebnega priznanja je bila letos aktualna kmetica leta Marija Rožman iz Terbegovcev, ki jo je za ta naziv predlagalo DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici. Izbrana je bila ob praznovanju svetovnega dneva kmetic konec oktobra in je tretja nosilka tega naziva v Pomurju. Pred leti sta ta naziv prejeli že Marta Sever in Mimica Sedonja, obe sta prišli tudi na tokratno srečanje. Drugo posebno priznanje pa si je z zmago v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico na državni ravni v starostni skupini do 50 let prislužila državna prvakinja Dragica Himelrajh.

Ne pozabimo nase

Kmetijske svetovalke vsako leto poskrbijo, da ima srečanje tudi izobraževalno noto. Z velikim zanimanjem so prisluhnile patru Toniju Brinjovcu in njegovemu predavanju, kako živeti bolj polno. Poudaril je, kako pomembno je, da sami poskrbimo za sebe. Da se naše življenje ne vrti le okoli dela in skrbi, ampak, da znamo malce postati in nahraniti tudi našo dušo. »Ste se kdaj vprašali, koliko vlagamo v materialne dobrine in koliko vložimo vase?« je retorično vprašal zbrane.

Poudaril je, da se moramo zavedati, kdo smo in kaj zmoremo ter kaj želimo. »Ne smemo živeti samo za druge, nase pa pozabiti. Veste, ljudje tudi zbolijo, ker preveč skrbijo za druge kot zase. Zato je zelo pomembno, da si znamo oddahniti in kdaj tudi reči ‘ne’. Sami moramo vedeti, koliko zmoremo in kje so naše meje. Če se zavedamo tega, kaj čutimo in kaj doživljamo, lahko tudi bolj polno živimo.« S slikovitimi zgodbami je orisal, kako zlahka začnemo prelagati odgovornost na druge, toda za svoje počutje smo odgovorni sami. Zato je zbranim položil na srce, da moramo imeti radi sebe, se spoštovati in se zavedati lastne vrednosti. »Tisti, ki se spoštujejo, so tudi spoštovani. Če pa so ljudje navajeni pometati z nekom, pa bo ta oseba vedno žrtev.« Šele, ko se začnemo tega zavedati in se spreminjati, se bo spremenil tudi odziv okolice. »Vsak dan naredimo nekaj za sebe in nahranimo dušo. V vsakemu od nas je neizmerna moč, ki se je premalo zavedamo, zato sprejmimo preizkušnje v življenju kot izziv.« Hvaležni moramo biti za drobne stvari, se veseliti malih uspehov in ob koncu vsakega dne najti nekaj lepega.

Priljubljeni župnik mnogih darov je ženske razveselil še s svojim žametnim glasom, saj je zapel nekaj priljubljenih pesmi, s Slakovo pesmijo V dolini tihi pa je na noge in k petju spravil vso dvorano. Med ženskimi se je kot požar razširila pohvala prirediteljici, da tako radostnega srečanja ne pomnijo. Z okusnim kosilom in drobnim pecivom, ki so ga za to priložnost pripravile članice društev, se je uradni del nadaljeval ob sproščenem klepetu še pozno v popoldan.