Tudi letos so se kmetijske, živilske, hortikulturne in gozdarske šole predstavile na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA na skupnem prostoru Konzorcija biotehniških šol Slovenije. Rdeča nit dogajanja so bili letos mladi in njihovo znanje, ki ga usvojijo pri srednjem in višješolskem izobraževanju.

Pripravili smo niz aktivnosti, delavnic in demonstracij na razstavnem prostoru ter okroglo mizo Hrana in evropsko leto mladih na podeželju s podnaslovom Šole pripravljajo mlade prevzemnike.

Kmetijstvo je pred novim valom strukturnih sprememb in nove tehnološke revolucije, soočamo se s podnebnimi spremembami in izrazito družbeno skrbjo za okolje in zdravje potrošnika. Dogodki zadnjih treh let pretresajo tudi kmetijske trge in prehrambno verigo. Smo pripravljeni na motnje v verigi preskrbe s hrano? Bomo znali prikrojiti politiko in pogoje tako, da bodo navduševali mlade za delo v kmetijskem, živilsko-prehranskem, hortikulturnem, naravovarstvenem in gozdarskem sektorju? To so bila izhodišča okrogle mize, na kateri so razpravljali: Marija Brodnik Lodewijk iz MKGP, Anja Mager, predsednica ZSPM, Tone Hrovat, predsednik Konzorcija biotehniških šol Slovenije in diplomanti biotehniških šol Slovenije. Razpravo je vodila Barbara Miklavčič Velikonja, ravnateljica Biotehniške šole Šempeter pri Novi Gorici.

Na biotehniških šolah po Sloveniji se je v šolskem oz. študijskem letu 2019/20 v vseh programih izobraževalo okoli 5700 dijakov in 900 študentov. Vpis na posamične šole je zadnjih deset let stabilen, prihaja pa do razlik pri zanimanju mladih za posamezne programe.

MLAJŠI GOSPODAR, VEČJI IZPLEN
Predsednik Konzorcija Biotehniških šol Slovenije Tone Hrovat je potrdil, da biotehniške šole skrbijo za zadosten potencial mladih prevzemnikov kmetij ter izpostavil dobro delovanje biotehniški šol. Povedal je, da je trenutno kmetijstvo na prelomnici, zato je pomembno, kako bomo poskrbeli za spodbudna delovna mesta v kmetijstvu. Marija Brodnik Lodewijk z MKGP je zbranim predstavila nov strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027 s poudarkom na vsebinah, ki se dotikajo mladih prevzemnikov kmetij. Na MKGP se zavedajo, da morajo mladim nameniti zadostno finančno podporo, da bi lahko pomladili starostno strukturo gospodarjev na slovenskih kmetijah. »V letu 2016 je bilo samo 4,6 % mladih gospodarjev kmetij mlajših od 35 let, kar 57,3 % gospodarjev pa je starejših od 55 let,« je povedala. Številke kažejo, da so kmetije, kjer so gospodarji mlajši, tudi do trikrat ekonomsko učinkovitejše.

Anja Mager, predsednica ZSPM, je povedala, da je največja organizacija mladih kmetov aktivno sodelovala pri pripravi in oblikovanju strateškega načrta nove SKP pri vsebinah, ki se nanašajo na mlade kmete. Meni, da je slovensko kmetijstvo zelo trajnostno naravnano, zato si želi, da bi bolj premišljeno uvajali nekatere trajnostne vidike pridelave hrane. Poudarila je, da manjka vizija slovenske politike, ki bi kritično presodila nekatere ukrepe in jih prilagodila našim razmeram (uporaba fitofarmacevtskih sredstev …). Potrebno bo poudarjanje aktivnih kmetov, ki so nosilci slovenske pridelave hrane. Kmetovanje za mlade mora biti ekonomsko sprejemljivo. Večji poudarek bo treba dati ekonomsko-finančnemu znanju mladih in jih razbremeniti birokratskih in drugih ovir za pridobitev cenovno ugodnih posojil. Mladi kmet mora pri razpisih dobiti dodatne točke, da bo lahko finančno uspešno tudi posloval.

Nekdanji dijaki in študenti biotehniških šol, danes pa uspešni podjetniki ali gospodarji kmetij, so zbranim predstavili svoje delo in predvsem izobraževalno pot ter znanje, ki so ga usvojili med šolanjem. Tomaž Jevšnik, zaposlen v podjetju Ocean Orchids, sicer pa diplomant Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je predlagal več usposabljanja v rastlinjakih za področje zelenjadarstva in okrasnega cvetja. Jakob Dolinar, diplomant BC Naklo, je predstavil delo na hribovski kmetiji, usmerjeni v prirejo in predelavo mleka. Anton Golež (ŠC Šentjur), ki izhaja iz kmetije, dela pa v gostinstvu, je prikazal, kako lahko gostilna sodeluje s kmetijo. Sabina Horvat, inženirka kmetijstva (ŠC Šentjur) iz Ponikve meni, da strokovne prakse med šolanjem ni nikoli preveč, Ana Levak iz Brežic (Višja šola Grm Novo mesto) pa je kot bodoča mlada prevzemnica izpostavila pomanjkanje kmetijske zemlje, problem lastništva parcel in gradnje, s katerimi se soočajo mladi. Sandi Mlakar, zaposlen na kmetiji, pa je delil izkušnje prakse v tujini.

Če strnemo misli razpravljavcev, lahko rečemo, da so mladi dobili dobro strokovno podlago na šolah ter imajo dober pogled na kmetijstvo in razvoj. Še naprej pa bo treba ozaveščati družbo o pomenu in vlogi kmetijstva. Spremembe v kmetijstvu morajo biti premišljene, skrbno načrtovane in trajnostne, kmetje pa morajo biti za svoje delo primerno nagrajeni oz. plačani.

Pripravila: Majda Kolenc Artiček, BC Naklo