Šola s tradicijo, ki sledi potrebam časa
Biotehniška šola Maribor, najstarejša kmetijska šola v Sloveniji in tretja najstarejša v srednji Evropi, letos praznuje 150. obletnico. Šola, naslednica Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, je svoja vrata slovesno odprla 11. marca 1872.
V stoletju in pol je šola večkrat zamenjala svoj naziv, sprva delovala v prostorih na Vinarski ulici, kjer je danes KGZ Maribor, po drugi svetovni vojni pa se preselila pod Kalvarijo, kjer je še danes. Z uspešnim vodenjem šole in prilagajanjem izobraževalnih programov sodobnim potrebam mladih na področju biotehnologije pa je postala ugledna izobraževalna ustanova v regiji in širše.
Da je letošnje leto zanje jubilejno, so opozorili že spomladi s fotografsko razstavo na 12 panojih na Glavnem trgu v Mariboru. Svečano prireditev, ki so jo sooblikovali z dijaki šole, pa so zaradi epidemioloških razmer pomaknili v jesen.
KIP KMETICE S KOŠARO
Zbrane goste v dvorani Zavoda Antona Martina Slomška je pozdravil dolgoletni ravnatelj šole Anton Krajnc, ki je svoj nagovor začel s člankom, objavljenim ob stoti obletnici šole. Takrat se je pred poslopjem šole pod Kalvarijo zbralo več kot 300 povabljenih gostov, nato pa je tedanji podpredsednik skupščine Maribor odkril leseni kip kmetice s košaro, ki ga je ob jubileju prispevala učiteljica Marija Simonič. »Njena skulptura je vrsto let stala pri poslopju kmetijske šole, ob reorganizaciji šolstva pa je bila začasno umaknjena. Ob 150. jubileju smo kip ponovno umestili v šolski park,« je ponosno povedal ravnatelj in posebej pozdravil Simoničevo, ki se je udeležila praznovanja 150. obletnice šole. Ravnatelj je na kratko predstavil šolo, povedal je, da izobraževalne programe ves čas prilagajajo potrebam časa in s tem bogatijo shemo poklicev, ki so zanimivi za mlade. V letošnjem šolskem letu programe kmetijstva, veterine, naravovarstva, hortikulture in kmetijske mehanizacije obiskuje 521 dijakov. »Šola jim nudi bogato strokovno znanje in druga temeljna znanja, ki so potrebna za uspešno delo na poklicnem področju. S skupnimi močmi si prizadevamo za odprto in prijazno šolo, ki daje dijakom znanje, s katerim ustvarjajo lepši jutri in nadaljujejo bogato tradicijo na področju kmetijskega izobraževanja,« je bila popotnica ravnatelja. Najstarejši kmetijski šoli v Sloveniji pa je zaželel, »da se čimprej uresniči načrtovana obnova in dozidava predvidenega osrednjega šolskega objekta pod Kalvarijo, s čimer se bosta nadaljevali tradicija in sloves, ki si ga je šola pridobila v 150 letih delovanja.«
Častni gost in slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je v svojem nagovoru poudaril, da »v naši domovini ni mnogo institucij, ki smo jih Slovenci ustanovili v 19. stoletju, prav zato si nekatere med njimi zaslužijo našo dodatno pozornost, občudovanje in spoštovanje, med njimi tudi Biotehniška šola Maribor.« Izpostavil je, da so te institucije dokaz, »da je slovenski človek sledil splošnemu razvoju, se zavedal, da napredek prinaša boljše življenje in da je »simbioza« med novostmi, ki jih je prinašala industrijska revolucija, in zemljo garancija za napredek posameznika in slovenstva kot celote. Na drugi strani vemo in se zavedamo, da pomen institucijam, njihovim uspehom in njihovemu dolgotrajnemu delovanju dajemo prav ljudje. Dolgotrajnost je priznanje, da so delovanje institucije in njeni rezultati pomembni in pozitivni za širšo družbo. To dolgotrajnost z novim znanjem in medsebojnim sodelovanjem nadaljujejo in bogatijo nove generacije, ki prihajajo. Imamo ugledne institucije, med katerimi je tudi vaša šola, ki odraža vrednote spoštovanja do podeželja in sobivanja z njim, kar je danes pomemben del naše družbe.« Dolgoletnemu ravnatelju Biotehniške šole Maribor Antonu Krajncu pa je predsednik ob koncu nagovora izročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije za pomembno poslanstvo vzgoje in izobraževanja mladih za poklice, s katerimi sooblikujejo trajnostni razvoj našega podeželja.
Razgiban kulturni program prireditve so pripravili dijaki šole, spremljali so ga tudi ugledni gostje, med njimi mariborski župan, državna sekretarka na MKGP Tatjana Buzeti, nekdanji zaposleni ter mnogi bivši in sedanji dijaki.
O ŠOLI IN ŠOLSKEM POSESTVU
Na šoli izobražujejo pet izobraževalnih programov, in sicer cvetličar, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, kmetijsko-podjetniški tehnik (tudi možnost 3+2), naravovarstveni tehnik in veterinarski tehnik, ki jih v tem šolskem letu obiskuje 521 mladih. Dijaki usvajajo teoretično znanje v specializiranih učilnicah, strokovno znanje in veščine pa na šolskem posestvu z več ustrezno opremljenimi objekti na Kalvariji. Šolsko posestvo leži na severozahodnem robu Maribora in obsega 100 hektarjev površin pod vinogradi Kalvarije, tu so še polnilnica vin, vinska klet, dva rastlinjaka, čebelnjak, žganjekuha, sušilnica sadja, šolski vivarij, učna veterinarska ambulanta, mehanična delavnica in aranžerska učilnica. Po šolskem posestvu je speljana razgledna vinogradniško-sadjarska učna pot, na kateri je tudi 454 stopnic, ki vodijo na Kalvarijo. To je priljubljena rekreativna pot tudi za mnoge Mariborčane. Del posestva je še na Mestnem vrhu in v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji in drobnico.
Šola z mogočnim drevoredom in najlepšim razgledom med mariborskimi šolami vse darove narave in izdelke, ki nastajajo pod mentorstvom profesorjev skupaj z dijaki šole, tržijo v šolski prodajalni. V njej so na voljo vrhunska vina s šolskega posestva ter drugi pridelki in izdelki. Po uspešnem koncu izobraževalne poti so mladi dobro podkovani z znanjem za delo z zemljo in na zemlji ter s tem za samostojno poklicno pot. Na šoli pa lahko opravijo še tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki.
Biotehniška šola Maribor uspešno nadaljuje svoje poslanstvo, ki temelji na bogati tradiciji in se prilagaja času. Mladim posreduje sodobno znanje, ki ga potrebujejo za uspešno opravljanje svojega poklica. »Na šoli se zavedamo velike odgovornosti za individualni razvoj vsakega posameznika, zato smo veseli, da so dijaki naše šole naši nasledniki in zato toliko bolj dragoceni,« pravi ravnatelj Anton Krajnc.
Fotografije: Foto Tatjana, Ciril Ambrož