Pisalo se je leto 1990, ko se je skupina zanesenjakov iz Turističnega društva Ptuj in strokovnih služb današnjega KGZ Ptuj odločila povabiti gospodarje in gospodinje kmetij, naj svoje domače dobrote prinesejo na senzorično ocenjevanje in razstavo. Kako težko jih je bilo pritegniti k sodelovanju, nam pove skromno število prijavljenih izdelkov. Le 97 jim jih je uspelo zbrati, uvrstili pa so jih v tri ocenjevalne skupine: krušne, mesne in mlečne.

Oranje ledine je bilo najtežje, a prireditelji so verjeli v svojo zamisel in že naslednje leto je bil odziv kmetij, ki so takrat že predelovale svoje pridelke, petkrat večji – več kot 500 izdelkov si je bilo mogoče ogledati v našem najstarejšem mestu, na Ptuju. V naslednjih letih in desetletjih je bilo izdelkov vsako leto več, bili so raznovrstnejši, zato se je večalo tudi število izdelčnih skupin: letos jih je bilo že 15, zadnje so dodali čaje.

Posebno mesto na Dobrotah slovenskih kmetij so vedno imele krušne dobrote, ki z mamljivim vonjem vabi k ogledu obiskovalce v samostansko jedilnico minoritskega samostana sv. Petra in Pavla. Tam je bilo letos razstavljenih 176 izdelkov iz žit: raznovrsten kruh in druge kvašene dobrote, flancati, drobno pecivo, sadni kruh in kraljica praznične mize – potica. Te so v prerezu kazale svojo polžasto sredico, idealno razmerje testa in nadeva ter spretnost gospodinj, ki so jih izdelale. Največ jih je bilo nadevanih z orehi pa tudi z makom, čokolado, hruškami, pehtranom, rozinami, korenčkom, posebni sta bili podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih krhljev ali suhih hruškovih krhljev, lahko pa tudi obojega, in špehovka. Potico so prireditelji dogodka izbrali za osrednji simbol jubilejne tridesete razstave, v nedeljo pa podelili tudi certifikat z zajamčeno tradicionalno posebnostjo prvi kmetiji, ki peče Slovensko potico po zaščiteni recepturi. Prejela ga je Barbara Štern iz Turistične kmetije Pri Kovačniku iz Planice nad Framom.