Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu oz. karpalnem kanalu. Pri napredovali bolezni se lahko v roki pojavi občutek slabše moči, neobčutljivost prvih treh prstov, iz prizadete roke pa začnejo izpadati predmeti.

Karpalni kanal oz. zapestni prehod je ozek in neraztegljiv prehod, ki se nahaja v zapestju. Na hrbtni strani ga omejujejo zapestne kosti, na strani dlani pa toga vezivna plošča, ki ji strokovno rečemo transverzalni karpalni ligament. V njem se nahaja mediani živec in tetive upogibalke prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice. Karpalni kanal ima največji volumen v nevtralnem oz. izravnanem položaju zapestja. Ko pa zapestje upognemo naprej ali nazaj, se karpalni kanal volumsko nekoliko zmanjša. Mediani živec s senzoričnim nitjem oživčuje blazinice prvih treh prstov in palčevo polovico blazinice na četrtem prstu. Z motoričnim nitjem pa oživčuje večino mišic na bazi palca in dve lumbrikalni mišici v dlani.

NAJPOGOSTEJŠA UTESNITVENA NEVROPATIJA

Pogostejši je pri ženskah srednjih let. Večkrat se pojavlja tudi v nosečnosti, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, pri revmatoidnem artritisu in boleznih ščitnice. Pri večini bolnikov nastane brez jasnega vzroka. Povečanje tlaka v zapestnem prehodu in utesnitev živca lahko povzročijo tudi vnetje kitnih ovojnic, zlom v zapestju ali degenerativne bolezni zapestnega sklepa. Gre tudi za eno najpogostejših poklicnih bolezni,
ključni vzrok pa je preobremenjenost zapestja pri številnih poklicih, denimo pri šoferjih, frizerjih in računalničarjih, kjer gre za dalj časa trajajoče ponavljajoče se monotone gibe. Pojavlja se tudi vse več težav s sindromom karpalnega kanala zaradi daljše uporabe računalniške miške med delom z računalnikom.

Sindrom karpalnega kanala je pogosto prisoten hkrati na obeh rokah, običajno pa je ena roka prizadeta huje kot druga. Težave na začetku predstavljajo bolečine v zapestju, pojavijo pa se tudi mravljinci v rokah med spanjem. Mravljinci v rokah lahko bolnika prebujajo večkrat na noč. Mravljinčenje se širi po prvih treh prstih prizadete roke in zajema tudi palčevo polovico prstanca. Mezinec tipično ni prizadet. Da bi si bolnik olajšal težave, nemalokrat spreminja položaj roke, jo dviguje v zrak ali pa jo hladi pod mrzlo vodo.

Bolečine v zapestju lahko sevajo tudi proti komolcu. Mravljinci v rokah se lahko pozneje pojavljajo tudi čez dan, zlasti pri določenih opravilih. Pojavijo se lahko med vožnjo avtomobila ali kolesa, med uporabo računalniške miške ali telefona, pri držanju knjige ali časopisa in podobno. Pri napredovalem sindromu karpalnega kanala začno iz prizadete roke izpadati predmeti, spremeni in poslabša se občutek za dotik, zmanjša pa se tudi groba moč prizadete roke. V pozni fazi mravljinčenje v prizadeti roki izgine, pride pa do izrazitega usihanja mišic na palcu. Tedaj moč roke močno oslabi, palec pa postane okoren in nefunkcionalen.

DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE

Sindrom karpalnega kanala lahko dokaj enostavno ugotovimo s kliničnim pregledom, diagnozo pa potrdimo z nevrofiziološkimi preiskavami (elektromiografija – EMG, meritve hitrosti prevajanja), ki objektivno ocenijo stopnjo okvare živca. Priporočljivo je izogibanje stalnim, ponavljajočim se gibom z rokami ter dejavnostim, pri katerih je zapestje v skrajno upognjenem ali iztegnjenem položaju. Pri začetnih oblikah sindroma je zdravljenje konzervativno, in sicer z zapestnimi opornicami v razbremenjenem položaju zapestja, ki jih bolnik nosi ponoči, in vajami za raztezanje. Izboljšanje simptomov se lahko doseže tudi z injiciranjem kortikosteroidov v zapestni prehod, vendar se postopek zaradi nevarnosti poškodbe živca uporablja le izjemoma. Pri napredovalih oblikah pa je potrebno operativno zdravljenje, in sicer sprostitev medianega živca v zapestnem prehodu. Poseg je ambulanten in poteka v lokalni anesteziji. Prvi mesec po operaciji je treba operirano roko razgibavati po navodilih, ta čas roke ne uporabljamo za fizična opravila. Bolniški stalež v večini primerov traja mesec dni, lahko pa se tudi podaljša glede na naravo dela v službi in glede na potek okrevanja. Če je sindrom karpalnega kanala prisoten tudi na drugi roki in je tudi tu potrebna operacija, pa se z operacijo počaka vsaj dva meseca od prvega posega.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine