Trajnice so trpežne rastline, s katerimi ni toliko dela in skrbi kot s sezonskimi, a brez pravilne oskrbe vseeno ne moremo pričakovati, da bodo privlačne. Ne ustrašimo se velike raznolikosti trajnic, ki pogojuje različno oskrbo. Poznati moramo vsaj osnovna pravila, pozneje nas bodo izučile izkušnje.

Pri trajnicah je zelo pomembno, da so tla odcedna. Pozimi namreč veliko trajnic propade zaradi prevelike mokrote v tleh. Če je zemlja pol dneva po dežju še vedno kepasta, pomeni, da je potrebna drenaža. Dodati bomo morali čim več organskega materiala, kot je kompost ali uležan gnoj, pa tudi peska. Organski material namreč močno izboljša fizikalne, kemične in biološke lastnosti zemlje. Vse te snovi v ilovnatih tleh povečujejo zračnost in izboljšujejo njeno strukturo, v peščenih tleh pa povečujejo vlažnost in sposobnost zadrževanja hranilnih snovi. Z dodajanjem organskega materiala se v zemlji poveča tudi število mikroorganizmov in deževnikov, s čimer pridobimo biološko aktivno snov. V zemlji je za trajnice posebno pomembna prisotnost fosforja, saj ta pospešuje rast korenin in cvetenje. Ko pripravimo gredo, bi bilo idealno, če bi bilo razmerje prst/organska snov 3 : 1. Organski material naj ne ostane na površini, ampak ga nekoliko vkopljimo v zemljo.

Pred sajenjem trajnic odstranimo iz zemlje plevele. Površino prekrijemo s črno folijo in pustimo v dobi rasti kakšnih šest mesecev. V tem času bodo pleveli propadli.

KAKO ZASADIMO GREDO

Preden trajnice na novo sadimo, jih zalijemo, izlončimo in razporedimo po gredi. To naredimo le pri manjših gredah, pri večjih delamo nekoliko drugače: najprej posadimo vodilne oz. strukturne trajnice in šele nato prazne prostore zapolnimo s spremljajočimi trajnicami. Pri tem je zelo pomembno, da upoštevamo pravilne razdalje med posameznimi rastlinami.

SADILNA RAZDALJA

Kolikšna je pravilna razdalja med posameznimi rastlinami, je zelo težko vnaprej napovedati. V katalogih vrtnarij in knjigah zasledimo podatek o številu rastlin, ki jih posadimo na kvadratni meter: giblje se od 5 do 18 rastlin/m2. Torej gre za precej širok razpon, ne glede na to, da govori podatek o eni sorti oz. vrsti. Razdalja je torej odvisna od več dejavnikov. Vse je odvisno od tega, kaj hočemo: takojšen učinek ali pa lahko nanj počakamo.

Ko sadimo, moramo imeti pred očmi končno velikost rastline. Trajnice praviloma sadimo »malo bolj skupaj« ali »malo bolj narazen«. Pri »malo bolj skupaj« se prazni prostori med rastlinami hitreje zapolnijo in je zato potrebnega manj pletja, vendar pa moramo rastline po dveh, treh letih že razsajati. Vsekakor pa je razsajevanje trajnic manj naporno delo kakor na primer pletje.

ZALIVANJE IN ZASTIRANJE

Ko trajnice posadimo na gredo, jih dobro zalijemo in nato gredo prekrijemo z zastirko. Priporočljivo je drobno mleto lubje, ki ga nasujemo do pet centimetrov na debelo. Pri tem skrbimo, da z zastirko ne prekrijemo tudi »sredice« trajnic, ker nekatere tako prekrite ne rastejo. Na začetku gredo redno zalivamo, še posebej, če smo rastline zasadili pozno spomladi ali poleti, ko je že vroče. Pozneje pa po občutku. Pri jesenskem sajenju moramo paziti, da jih vkopljemo nekoliko globlje v zemljo. Zaradi zmrzali zemlja namreč nekoliko razpoka in potisne na površino na novo posajene trajnice, katerih korenine se še niso dobro vrasle. Na novo posajene trajnice zalijemo tudi pri jesenskem sajenju. Zemlja mora dočakati zimo vedno nekoliko vlažna.

Pripravila: Marjeta Hrovatin