»Končno smo vas lahko povabile na 15. državne ženske kmečke igre, na katere smo čakale kar dve leti. Verjele smo, da »kdor čaka, dočaka« in danes smo spet skupaj: da se družimo, sprostimo in zabavamo,« je prisrčno dobrodošlico vnetim tekmovalkam in njihovim spremljevalkam zaželela Jelka Krivec, predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč.

Mirnopečanke so bile že drugič gostiteljice državnih ženskih kmečkih iger, ki so jih pripravile ob podpori Zveze kmetic Slovenije in Občine Mirna Peč. Osemnajst ekip iz vseh slovenskih regij se je zbralo že dopoldan pri Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v središču kraja, si ga ogledalo, nato pa se odpravilo proti prizorišču iger na Poljane pri Mirni Peči. Ker prazna vreča ne stoji pokonci, so gostiteljice vse zbrane najprej razvajale z domačimi dobrotami, nato pa so vse že nestrpno čakale, da se igre začnejo. Tekmovalke so bile radovedne, kakšne igre so si zamislile prirediteljice in kako dobro jih bodo opravile. Ker za večino tekmovalk to niso bile prve igre, so že dobro uigrane in vedo, da je z dobro voljo in uigranostjo vseh treh tekmovalk možnosti za dober rezultat veliko.

Tako kot vsako leto so bile naloge lažje za tiste, ki so bile »iznajdljivejše«, a ne toliko, da bi sodnica ekipo za njeno »iznajdljivost« kaznovala. Igre ostajajo skrivnost do samega tekmovanja, zato imajo vse ekipe enake možnosti za zmago. Mirnopečanke so si zamislile zares domiselne igre, saj so v njih spretno prepletle promocijo domačega kraja in poznavanje kmetijstva. Za pošten boj so tekmovalke budno spremljale sodnice, prireditev pa je vodila kar predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule.

SPRETNI PRSTI IN IZNAJDLJIVOST
Šotor je bil nekoliko pretesen, da bi vse ekipe tekmovale hkrati, zato so se nalog lotile v dveh skupinah. Domačinke so nekaj zahtevnejših iger prikazale, nato pa se je boj za točke začel. Med skupinami se je šušljajo, da si kar nekaj ekip želi zmagati, zato so se nalog lotile zelo zagreto, a so se vseeno zabavale
in veliko smejale.

Kdo minister v deželi je tej?

Začele so z izdelovanjem mask iz papirnatih prtičkov, a je bilo malo ekip, ki so jih v odmerjenem času uspele narediti in jih natakniti na obraz. »Saj jih tako ne bomo več rabili,« so se šalile tekmovalke, ki jim naloge ni uspelo opraviti. Ko so dobro ogrele prste, so morale pobrskati še po spominu in med fotografijami in seznamom imen prepoznati kmetijske ministre – seveda so jim prirediteljice podtaknile tudi nekaj takih, ki tega naziva nikoli niso imeli. Po dveh igrah so bile ekipe že na pol poti do finala, kjer je bilo le osem mest – za tiste z največ točkami. Nekatere ekipe so svoje točke tudi spretno podvojile z jokerjem, imele so samo po enega. 

Molža na »županovih« stolčkih

V drugem delu prvega kroga so iz papirja sestavljale še satovje s čebelami, čebele so namreč v grbu mirnopeške občine. Verjetno med tekmovalkami ni bilo nobene, ki ne bi znala zapeti Slakove V dolini tihi, a ko dobiš pred sabo po besedah razrezano besedilo, je naloga vse prej kot lahka. Nabrite domačinke pa so jim podtaknile še nekaj besed, ki jih v pesmi ni, zato je bilo »skladanje« še malce težje. Čeprav večini pri tej igri ni šlo najbolje, so konec prvega dela tekmovanja končale s pesmijo V dolini tihi ob spremljavi harmonikarja Nejca Barba. 

In ja, prav vse so znale besedilo! Medtem ko smo čakali na skupno število osvojenih točk po prvem delu tekmovanja, so zbranim zapele ljudske pevke Čebelice, članice DPŽ Mirna Peč, v uvodu pa sta temperaturo pod šotorom dvigovala harmonikarja Nejc Barbo in Vesna Zarabec.

Baloni so lahko tudi grozdne jagode.

NAJBOLJŠE OD ZAČETKA DO KONCA
V finale se je prebila pisana druščina ekip: Čebele iz DPŽ Škocjan, Sovice iz Društva podeželskih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici, Fritule iz TD Hrvatini, Kleklarce iz DPŽ Idrija – Cerkno, Cvetlice iz Društva podeželskih žena in deklet Polšnik, Deteljice iz DPŽ Moravče, Čebelice iz Društva kmetic Dravske doline, KO Ribnica na Pohorju, in Litke iz Društva kmetic Litija, Šmartno pri Litiji.

Nejc Barbo je na harmoniko igral priljubljene melodije domačih ansamblov, naslove pesmi pa so morale zapisati finalistke pri prvi igri. Vse so mrmrale znane napeve, nekatere pa so se jezile, kako to, da se ne spomnijo naslova. Ura je prehitro tiktakala, a je bilo vzdušje razposajeno in veselo, tudi če jim ni
šlo najbolje. Sledilo je še napihovanje balonov, ki so jih morale povezati v grozd, saj je Dolenjska dežela grozdja in sonca. Nato so morale iz različnih vrst zelenjave izdelati kmetico leta, in sicer ne katero koli, ampak gostiteljico Jelko Krivec. To je bila igra, ob kateri so se od srca zabavale, Jelka pa si je ogledala, katera »zelenjavna skulptura« ji je najbolj podobna. Za zadnjo igro – molžo – so tekmovalke sedle na »županove« stolčke. Za to priložnost je stolčke izdelal kar mirnopeški župan Andrej Kastelic, ki je spremljal tekmovanje od začetka do konca. 

Zmaga ostaja na Dolenjskem, drugo mesto potuje v Moravče, tretje na Polšnik.

Škocjanke so bile od začetka do konca tekmovanja neulovljive in so postale prepričljive zmagovalke. Na drugem mestu so končale članice DPŽ Moravče, ki so pred leti že zmagale na državnih ženskih kmečkih igrah, za tretje mesto pa sta se v dodatni igri pomerili ekipi iz Polšnika in Svetega Jurija ob Ščavnici. Pri »oblačenju« so bile spretnejše in hitrejše Cvetlice iz Polšnika, ki so tako končale na tretjem mestu.