Ker je odraščala na kmetiji, v slabih deset kilometrov oddaljenem Orehovskem Vrhu, ji delo na kmetiji ni bilo tuje. Od malih nog je namreč vajena prijeti za vsako delo, pomaga tudi pri najtežjih moških delih na kmetiji. Kmetiji sta po velikosti približno enaki, obsegata okoli 30 hektarjev, tudi glavni panogi na obeh sta isti: prireja mleka in poljedelstvo, Frasovi pa se ukvarjajo tudi s prašičjerejo.

Gonilna sila na kmetiji

Valentin nam je priznal, da je kmetija zaživela, odkar je pri njih Brigita. »Ona je gonilna sila na kmetiji,« jo pohvali. Brigita vstaja zgodaj, okoli šeste ure, in dan začne z molžo. »Vsak dan namolzemo okoli 450 litrov mleka, vsega prodamo Kmetijski zadrugi Radgona. Čez dan delam na kmetiji vse, kar je treba. Poskrbim za krmljenje okoli 100 glav govedi in 300 prašičev, čiščenje hleva, dvorišča, delam na polju … Živali rabijo red, zato skrbim za to, da jih krmim in molzem vsak dan ob približno isti uri,« pojasni Brigita, ki je vajeti Frasove kmetije vzela v svoje roke.

Pri vseh večjih odločitvah o razvoju kmetije pa se posvetujeta s partnerjem. Ko sta zaživela skupaj, sta se odločila za večjo naložbo – leta 2014 sta posodobila in dozidala hlev za krave molznice. Ko se je Brigita priselila k njim, je v hlevu mukalo 30 glav govedi lisaste pasme, z Valentinom pa sta čredo povečala na več kot 100 repov. »Dvajset živali smo kupili in obdržali vse telice. Glavni vir dohodka na kmetiji je mleko, ki ta čas dosega zgledno odkupno ceno.« Prednost pri prireji dajo kakovosti in ne količini, povprečna mlečnost na kravo je okoli osem tisoč litrov. Brigita in Valentin se strinjata, da sta kmetijo razvila do te mere, da sta z doseženim zadovoljna. »Če se prepočasi razvijaš, lahko hitro zaostaneš, če pa prehitevaš razvoj, pa tudi ni dobro,« meni Valentin. Doda še, da na leto trikrat uhlevijo pujske: »Za KG Radgona v štirih mesecih spitamo hkrati 300 prašičev do klavne teže.«

Večjih naložb v kratkem ne načrtujeta, delovni proces pa si poskušata čim bolj olajšati. Na kmetiji redno dokupujejo kmetijske stroje in opremo, da so v korak s časom in svojimi potrebami. »Tako je manj fizičnega dela, pa tudi več časa nama ostane za druga dela. Teh na kmetiji nikoli ne zmanjka. Čeprav sem po izobrazbi živilski tehnik, pa veliko raje delam z živalmi in v naravi kot pa v kuhinji. Tam je glavna tašča Ana, ki kuha in peče za vso družino. Jaz jo razbremenim le ob nedeljah, ko gresta s tastom k maši,« pove Brigita.

Pozimi ima Brigita nekoliko manj dela in takrat je več časa za druženje s prijateljicami, toplejši del leta pa najbolj uživa pri delu s traktorjem. »Poleti je včasih dan prekratek za vsa opravila na poljih, ker imamo v najemu dve tretjini njiv, ki so razpršene po Ščavniški dolini, le v Apačah je v kosu deset hektarjev,« pove Brigita. »Za vožnjo traktorja me je navdušil pokojni oči in že zelo zgodaj sem opravila vozniški izpit zanj,« se pohvali Brigita. »Glede na garaško delo na kmetiji bi si želela, da so naši pridelki in izdelki bolje plačani. To ti daje tako voljo za delo kot tudi občutek, da smo kmetje nekaj vredni in cenjeni. Verjamem, da se prav zaradi tega mlade kmetice težje odločajo za delo na kmetiji in si raje najdejo zaposlitev drugje,« je prepričana Brigita.

S trmo do zmage

Čeprav je Brigita nekoliko zadržana in ni zgovorna kot večina žensk, pa s svojimi dejanji pokaže, kaj zmore in zna. Redno jo namreč srečujemo na tekmovanjih v oranju in spretnostni vožnji s traktorjem. Pohvali se lahko z dobrimi uvrstitvami: pred leti je na regijskem tekmovanju z navadnim plugom pometla z moško konkurenco, leta 2018 je na tekmovanju v spretnostni vožnji, ki ga prireja Zveza kmetic Slovenije, s traktorjem in enoosno prikolico zmagala v kategoriji do 50 let, leto poprej je bila druga, lani pa ji ni šlo najbolje. »Lani je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji naslednji dan po tekmovanju za mlado kmetico leta in priznam, da sem bila še močno pod vtisi tistega dne, zato mi vožnja med količki in vzvratno parkiranje nista šla najbolje. Ker sem en dan prej postala mlada kmetica leta, so rekli, da moram voziti prva, a se nisem mogla zbrati. Je pa vseeno zmagala Brigita (Rupnik, o. a.), sotekmovalka iz Slovenj Gradca,« pristavi mlada kmetica.

Brigita je tudi članica več društev: govedorejskega, prašičerejskega in društva podeželskih žensk v Gornji Radgoni. Te so jo leta 2016 prvič izbrale za svojo kandidatko na tekmovanju za mlado kmetico leta. Takrat se ji je finale izmuznil iz rok, ostal pa je lep spomin na ves dan. Ko jo je predsednica DPŽ Gornja Radgona Vesna Bratuša lani vnovič predlagala, se je Brigita strinjala. »Priznam, da težko zavrnem prošnjo, kar je moja slaba lastnost. Moja dobra lastnost pa je, da sem vztrajna. Mislim, da nisem pokazala, da si želim zmagati, a zdaj priznam, da sem si zmage močno želela. Zato sem se tudi učila in poskušala ostati zbrana med tekmovanjem. Do zmage sem prišla s trmo, ker sem želela pokazati, kaj znam. Mi je bilo pa lažje tudi zato, ker sem tekmovala drugič in sem način tekmovanja poznala. S ponosom sem se vrnila domov z osvojenim nazivom in razveselila več kot 30 navijačev, ki so me spremljali v Slovenj Gradcu. Ob vrnitvi so mi domači in prijatelji iskreno čestitali in se z mano veselili uspeha, mama Alenka Rožman pa je pripravila piknik za vse navijače, ki so me spremljali na Koroško. Izkušnje pa niso samo prijetne, o mojem delu in uspehu je bilo izrečenih tudi nekaj slabih komentarjev. Nekateri so me prizadeli, a ker sem borka, bom tudi to zmogla preseči,« pove Brigita.

Čeprav je Brigita še mlada in polna elana za delo, pa si nekaj dni na leto vzame prostih. Lani je nekaj dni počitnikovala ob morju, z Rejskim društvom za lisasto pasmo Gornja Radgona je bila v Bruslju, s podjetjem, ki jim dobavlja vitamine za živali, pa na Irskem, kjer so si ogledali uspešne govedorejske kmetije.

Brigita obljublja, da se bo še naprej trudila in promovirala poklic kmetice, ki si ga je izbrala sama in ga z veseljem opravlja. Izpolnila bo tudi nekaj obveznosti, ki jih je prinesel naziv: gostila bo kolegice iz vse Slovenije, v drugi polovici leta pa bo skupaj z DPŽ Gornja Radgona poskrbela za prireditev, na kateri bo dobila svojo naslednico. Izkušnje s prireditvijo že imajo, saj je leta 2012 naziv mlade kmetice leta osvojila Milena Benko iz Spodnje Ščavnice.