Enajstim srednješolskim programom Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, ki deluje v sklopu Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma, se bo z naslednjim šolskim letom pridružil še dvanajsti: triletni program za mehanika kmetijskih in delovnih strojev. Izobraževanje, ki bo usmerjeno v prakso, boste podrobneje spoznali na informativnih dnevih 16. in 17. februarja.

V zadnjem letu je center Grm doživel nekaj sprememb, saj sta se po mnogih letih upokojila direktor centra in ravnateljica srednje šole. Njuni naslednici uspešno nadaljujeta z vodenjem centra, ki upravlja tudi s 140 hektarji velikim šolskim posestvom in 100 hektarji gozda.

Izobraževalni center na Sevnem pod sončno Trško goro, ki bo čez dve leti praznoval že 140-letnico, ni nikoli obstal, zato tudi zanimanje med mladimi ne usiha, ko se odločajo za nadaljnje izobraževanje. »Nenehno sledimo spremembam in trendom v poklicih, za katere na šoli izo bražujemo, in jih – kolikor hitro je mogoče – tudi vpeljujemo v naše izobraževalne programe. Naslednje šolsko leto bo naš center tako bogatejši za nov triletni srednješolski program za mehanike kmetijskih in delovnih strojev, ki smo ga želeli pridobiti že dlje časa,« steče pogovor z ravnateljico srednje šole Marjano Kos.

Izjemno iskan poklic

»Opravili smo temeljito raziskavo trga in v naši neposredni okolici, širši Dolenjski, Posavju in vse do Bele krajine, povprašali vsa podjetja z raznovrstno mehanizacijo – trženjem in servisiranjem –, ali nameravajo v prihodnjih letih zaposlovati. Njihovi odgovori so bili enotni: ‘Ne čez nekaj let, takoj zaposlimo enega ali dva mehanika!’ Njihovi odgovori nas niso presenetili, temveč so potrdili naše domneve, da je mehanikov premalo, zato moramo naše izobraževalne programe nadgraditi prav s tem poklicem,« pojasnjuje ravnateljica.

Nadaljnje raziskovanje o tem, ali je poklic mehanika obetaven na trgu dela, je opravil še profesor mag. Peter Kuhar. Tudi njegovi izsledki so potrdili, da so mehaniki izjemno iskani. »Čeprav mehanik ni na seznamu deficitarnih poklicev, jih primanjkuje po vsej Sloveniji. Zanimanje za prodajo in servis kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme je zelo veliko, saj imamo po državi več kot 100 različnih ponudnikov kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme. Tudi v naši neposredni bližini narašča število podjetij, ki upravljajo z gradbenimi in drugimi delovnimi stroji in napravami. Če upoštevamo tudi dejstvo, da so jugovzhodna, spodnjeposavska in zasavska regija izrazito kmetijske, saj obdelujejo kar 17 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, je poklic mehanika zagotovo obetaven poklic. Zato je nov program še pred prvim vpisom dobil podporo tudi pri novomeškem zavodu za zaposlovanje, območni obrtno-podjetniški zbornici ter KGZ Novo mesto, Združenju proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike in Območni obrtni zbornica Metlika in Črnomelj,« našteva Kuhar.

Ker je posodabljanje kmetij s sodobno kmetijsko mehanizacijo in opremo neizbežno tudi v obdobju prestrukturiranja slovenskih kmetij, da bodo ostale konkurenčne na trgu, bo povpraševanje po specializiranem in usposobljenem kadru za prodajo, upravljanje, vzdrževanje in servisiranje strojev in opreme pri podjetjih veliko. »Tudi iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 je razvidno, da bodo izdatna finančna sredstva spodbujala nakup nove mehanizacije, strojev in opreme za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, varovanje tal in preprečevanje degradacije okolja,« ugotavlja Kuhar.

Veliko praktičnega učenja

Generacija letošnjih devetošolcev je večja od predhodne, saj osnovno šolo končuje dobrih 21.500 učencev, ki se bodo morali do aprila odločiti, kje želijo nadaljevati šolanje. »Mi jim ponujamo 11 programov, verjamemo pa, da bo zanimanje dovolj veliko, da bo jeseni v šolske klopi sedel tudi prvi razred dijakov – bodočih mehanikov,« ocenjuje ravnateljica Marjana Kos.

Triletno poklicno izobraževanje za mehanika kmetijskih in delovnih strojev bo praktično usmerjeno in bo potekalo v sodelovanju z mnogimi podjetji s tega področja. Praktični pouk bo obsegal 600 ur, praktično usposabljanje z delom pa 912 ur. Poleg splošnih predmetov je nabor strokovnih modulov premišljen in izčrpen, saj bodo dijaki usvojili znanje o popravilu mehanskih sklopov in naprav, hidravličnih in pnevmatskih naprav, električnih in elektronskih naprav, kmetijskih in gozdarskih strojev, osnovah rastlinske pridelave in varstvu rastlin, osnovah podjetništva in prodaje, informatike in poslovnega komuniciranja, pri izbirnih modulih pa se bodo lahko odločili za: diagnostiko pogonskih in delovnih strojev, montažo, vzdrževanje in popravilo naprav in opreme v kmetijstvu in vrtnarstvu, upravljanje kmetijske mehanizacije z varnim delom, popravilo gradbenih in komunalnih strojev in naprav, varilstvo in kovaštvo, upravljanje z alternativnimi viri energije, materiali in okoljem, vzdrževanje pnevmatik, elektronski sistem in hidravlične naprave na pogonskih in delovnih strojih …

Po koncu triletnega izobraževanja bodo imeli dijaki več možnosti: bodisi nadaljevati šolanje, se samozaposliti bodisi se zaposliti pri različnih delodajalcih s tega področja. »Izobraževanje bodo lahko nadaljevali tudi na šoli v dvoletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja in si s programom kmetijsko-podjetniški tehnik pridobili dvopoklicnost. Predstavitve novega programa za mehanike že potekajo po osnovnih šolah v okviru tržnice poklicev, na katerih se predstavljamo srednje šole s paleto poklicev. Veseli smo odziva mladih, posebno fantov, ki se nad novim programom navdušujejo. Čeprav je že več let naš paradni program poleg biotehniške gimnazije še štiriletno izobraževanje za kmetijsko-podjetniškega tehnika, za katerega se med vsemi našimi programi odloči največ učencev, pa verjamemo, da bo tudi program za mehanika navdušil mlade, saj bomo edina izobraževalna ustanova v tem delu Slovenije, ki ponuja to možnost. V Sloveniji smo četrta šola, ki ponuja ta program, zato se bodo dijaki iz naše neposredne okolice lahko izobraževali zanj bliže domu. To možnost so do zdaj ponujali le v Mariboru, Naklem in v Šentjurju,« konča pogovor Kosova.