Duševno zdravje je tema, o kateri neradi govorimo na glas, saj se bojimo ožigosanosti okolice in družbe. Ker pa se duševne stiske povečujejo tudi na podeželju in med kmeti, so se pri Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM) odločili, da je treba »streti tudi ta oreh«. Pripravili so projekt neMOČ PODEŽELJA, ki poteka prek spletnih delavnic na območju osmih kmetijsko gozdarskih zavodov po Sloveniji. Na njih poleg kmetijskih svetovalcev sodelujejo tudi strokovnjaki iz ZRC SAZU, mladi podeželani iz tamkajšnjih društev ter vsi tisti, ki jih ta tema zanima.

S projektom neMOČ PODEŽELJA želijo dvigniti zavest o pomenu duševnega zdravja za kakovostno življenje na podeželju ter mlade opolnomočiti, da bodo znali prepoznati duševne stiske in se pravilno spopasti z njimi, dolgoročno pa oblikovati smernice za delovanje sistema na področju duševnega zdravja v Sloveniji, ga umestiti v plan dela KGZS in program izobraževanja za mlade prevzemnike. 

STRAH JE NAJVEČJA OVIRA
Po uvodnem spoznavanju vseh udeležencev delavnice je pojem duševnega zdravja opredelila dr. Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU. Pojasnila je, da je duševno zdravje proces in ne stanje dobrega ali slabega počutja. Ker se ti dve stanji pri ljudeh izmenjujeta, govorimo o dvojnem procesu z različnimi stopnjami pozitivnega in negativnega duševnega zdravja. Podrobneje je predstavila tudi razlikovanje med duševnimi težavami, ki jih doživljamo vsi, ter resnimi duševnimi motnjami in obolenji. 

Zanimivi, ne pa tudi presenetljivi, so statistični podatki, ki jih je predstavila tako na ravni evropskih držav kot Slovenije. Dejstvo je, da so duševne motnje v porastu pri nas in po Evropi, a mnogi še vedno trpijo med štirimi stenami in ne poiščejo pomoči. Najtežje poiščejo pomoč moški, ki svoje težave prikrivajo in se raje zatekajo k alkoholu. To je značilno vedenje moških v patriarhalnih družbah, v katerih moški ne smejo tarnati in pokazati šibkosti. »Človek, ki poišče pomoč, pa je odgovoren in ne šibek,« je poudarila predavateljica. Pomemben razlog, da ljudje s tovrstnimi težavami ne poiščejo pomoči, pa je strah pred stigmatizacijo. Ta je še vedno močno prisotna v naši družbi, čeprav so tudi duševne motnje ozdravljive in ljudje lahko živijo ustvarjalno in polno življenje.

Iskanje pomoči nam poleg stigme družbe preprečuje tudi lastna stigma. Ljudje z duševnimi težavami imajo namreč občutek manjvrednosti in mislijo, da ne morejo okrevati. Veliko se jih odloči za izhod v stiski s samomorom. Po podatkih iz leta 2016 v Sloveniji zaradi samomora umre v povprečju 20 oseb na 100.000 prebivalcev. »Po samomorilnosti smo nad povprečjem EU, ki je 13 oseb na 100.000 prebivalcev. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da svoje življenje konča kar 32 moških na 100.000 prebivalcev, kar je štirikrat več kot pri ženskah,« je izpostavila Knežević Hočevarjeva.

KAKO SI?
Prvi in najpomembnejši korak, da bi odstrli stigmatiziranost o duševnih težavah, je, da se začnemo o njih pogovarjati. Majhne korake lahko naredi vsak – vprašajmo prijatelja, znanca in bližnjega, kako je, kako se počuti, če se želi pogovoriti. Seveda pa ni dovolj le slišati njihovih besed, ampak jih tudi poslušati in prepoznati težave, ki jih tarejo, ter jim pomagati.

Dr. Duška Knežević Hočevar: »Ljudje se radi pogovarjajo o telesnem zdravju, se »pohvalijo«, da imajo sladkorno bolezen in druge, o duševnem zdravju pa ne spregovorijo.« 

Čeprav nam primanjkuje preventivnih programov na področju duševnega zdravja, služb in kadrov, pa se kažejo tudi pozitivni premiki z ustanavljanjem Centrov duševnega zdravja za odrasle in otroke. Ti centri bodo tudi zunaj večjih mestnih središč, da bodo dostopni tudi bolj odmaknjenim in odročnim krajem in njihovim prebivalcem. V nadaljevanju so udeleženci delavnic z moderatorji razpravljali o prednostih in neprednostih življenja na kmetiji. Odgovori udeležencev na petih delavnicah so si zelo podobni, saj med prednostmi najpogosteje omenjajo stik z naravo, kakovostno hrano, povezanost ljudi na podeželju in svobodo pri delu. Med slabostmi življenja na podeželju pa so predvsem slaba internetna povezava, slabša infrastruktura, oddaljenost od šol, zdravstvenih ustanov …

ZGLED: AVSTRIJA
V nadaljevanju sta Anja Mager, predsednica ZSPM, in Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM, predstavili, kako se z duševnimi stiskami med kmeti spopadajo v Avstriji. Magerjeva je podrobneje predstavila sistem odnosov med člani na družinski kmetiji in pojasnila, zakaj je njihovo razumevanje ključno za složno družinsko življenje in ustaljen delovni proces na kmetiji. Pojasnila je, zakaj je predaja kmetije najbolj zapleten proces v kmečki družini in kako k temu pristopiti, da bodo zadovoljni vsi – starejša generacija in nasledniki. 

Doris Letina pa je predstavila uspešen projekt Kmetijskogozdarske zbornice avstrijske Koroške Kakovost življenja na kmetiji (Lebensqualität Bauernhof), v okviru katerega svojim kmetom nudijo pomoč, svetovanje in izobraževanja o  težavah pri odnosih med člani na kmetiji in duševnih stiskah. Na zbornici so zaposlili dve psihologinji, vzpostavili so klicni center za kmete in močno mrežo strokovnjakov – od kmetijskih svetovalcev do psihologov, ki nudijo celovito pomoč ljudem v stiski. Po zgledu avstrijskih kolegov naj bi podoben sistem zaživel tudi pri nas.

Tudi drugi sklop delavnice se je nadaljeval z delom v skupinah. Tokrat so na primeru zgodbe iskali profil osebe, ki bi lahko pomagala osebi v stiski in s podeželja, ter izpolnili vprašalnik, s katerim želijo prepoznati lastnosti in znanje, ki naj bi jih imel svetovalec na tem področju. Vse izsledke bodo strnili  on koncu vseh osmih spletnih delavnic, ki bodo podlaga za  adaljevanje projekta, ki naj bi pomagal usvojeno znanje prenesti tudi v praktično izvajanje na terenu.

Po petih delavnicah: na območju Celja, Novega mesta, Kranja, Maribora in Ptuja, so mladi optimistični. »Čeprav iz prvih strtih orehov še ne moremo speči potice, lahko rečemo, da smo na dobri poti. Ugotavljamo, da so udeleženci nad našimi delavnicami nad pričakovano zadovoljni,« je povedala Magerjeva.