V Srednji gozdarski in lesarski šoli (SGLŠ) Postojna je tradicija izobraževanja za poklice v gozdarstvu dolga več kot 60 let. Šola si je vse od ustanovitve prizadevala za pridobitev gozdne posesti, ki bi omogočila praktično izobraževanje v gozdu. Po desetletjih truda je šola letos pridobila 297 hektarja gozdnih nepremičnin: šolsko posestvo, ki bo postalo del šolskega učnega prostora in pomembno učno okolje.

Pot do pridobitve šolske posesti je dolga več desetletij. V preteklih letih pa je Konzorciju biotehniških šol Slovenije, ki povezuje kmetijske in gozdarske šole, uspelo doseči, da je Vlada Republike Slovenije sprejela Zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva. Po sprejetju zakona je SGLŠ Postojna od podjetja Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG) pridobila soglasje k prenosu upravljanja z gozdnimi zemljišči, ki so v državni lasti.

Vlada RS je 5. julija 2022 sprejela sklep o določitvi SGLŠ Postojna za upravljalca gozdnih nepremičnin v velikosti 297 hektarja. Površine gozdnih zemljišč so združene na štirih različnih lokacijah v razdalji 15 kilometrov od Postojne.

Šolsko gozdno posestvo daje dijakom in drugim udeležencem izobraževanj v gozdarstvu možnost, da v procesu šolanja ali izobraževanja pridobijo znanja in veščine, ki jim bodo omogočala uspešno opravljanje poklica. Šolsko posestvo kot infrastruktura za praktično izobraževanje omogoča tudi pridobivanje znanj, veščin in spretnosti s področja trženja, trajnostnega ravnanja in uporabe sodobne, digitalno podprte tehnologije. Največji del gozdne posesti se nahaja na območju Javornikov: 50 hektarjev posesti v predelu Mesnice in 140 hektarjev v okolici gozdarske hiše Nova hiša ter Otoških dolin v GGE Javornik. V večini so mešani in raznomerni gozdovi, kjer prevladujejo dinarsko jelovo-bukovi sestoji s posameznimi nasadi smreke na nadmorski višini med 700 in 1000 metrov. Gozdovi so vitalni in jih skorajda ni poškodoval žled, niti jih niso napadli podlubniki. V vseh odsekih je lesna zaloga na hektar gozda večja kot 400 m3/ha, prirastek drevja pa je v povprečju blizu 10 m3/ha na leto. 60 hektarjev gozda se nahaja na območju GGE Planina-Golobičevec, 40 hektarjev okrog Taborniške koče in 20 hektarjev gozdov v smeri proti nekdanjemu RC Kaliču. Prav tako so to dinarsko jelovo-bukovi sestoji, ki pa sta jih močno poškodovala žled in smrekov lubadar. Na teh površinah bodo potrebna gojitvena in varstvena dela, da bomo zanamcem pustili vitalne gozdove in kakovosten les.

S pridobljenimi površinami bo lahko šola z raziskovalno dejavnostjo še tesneje sodelovala z različnimi gozdarskimi institucijami (ZGS, SiDG, GIS, BF), skrbela bo za promocijo gozdarstva in poklicev v gozdarstvu ter pospeševala socialne in ekološke funkcije gozda. Morda najbolj pomembno pa je, da bo lahko šola s pridobljenimi sredstvi iz šolske posesti investirala v nakup nove opreme in strojev za delo v gozdu in se s tem še bolj približala sodobnim tehnologijam dela, ki se izvajajo v gozdarstvu v Sloveniji in po svetu.

SGLŠ Postojna sodi v evropski vrh strokovnih gozdarskih šol tako z mednarodnimi prireditvami in izobraževanji, ki so jih organizirali učitelji, kot tudi z uspehi dijakov, ki so bili v zadnjih 15 letih štirikrat evropski prvaki v gozdarskih veščinah.

V SGLŠ Postojna izobražujejo za izobraževalna programa s področja gozdarstva: triletni program gozdar in štiriletni program gozdarski tehnik. Ker se trendi v gozdarstvu spreminjajo (uvajanje novih tehnologij pri pridobivanju lesa), je šola leta 2019 spremenila predmetnik v okviru odprtega kurikuluma in uvedla nove module, nad katerimi so dijaki navdušeni, hkrati pa se ta sprememba pozna tudi pri izrednem vpisu v gozdarske izobraževalne programe. V programu gozdar lahko dijaki izbirajo med strojno sečnjo in dvigalom, gozdnim žičničarstvom, arboristiko in lesenimi konstrukcijami. V programu gozdarski tehnik pa dijaki izbirajo med gozdarskimi informacijskimi sistemi, arboristiko, krajinsko pedagogiko in ekologijo gozdnega prostora. Prav gotovo novi moduli sledijo tudi povpraševanju po pričakovanem znanju pri delodajalcih. S prenovo programov in dodajanjem novih vsebin se je šola postopoma opremila tudi z novo mehanizacijo (adaptirani kmetijski traktorji za delo v gozdu, zgibni traktor s hidravličnim dvigalom in procesorsko glavo, simulator strojne sečnje, statično hidravlično dvigalo, gozdarska prikolica, gozdna žičnica, tračna žaga za razrez lesa, oprema za plezanje, uvedla je gozdarski informacijski sistem idr.).

V SGLŠ Postojna poleg programov v gozdarstvu izobražujejo tudi za programe v lesarstvu (mizar) in zdravstvu (tehnik zdravstvene nege in bolničar-negovalec). Vseskozi prispevajo k ohranjanju in razvoju slovenskega podeželja in mestnih okolij, vzgajajo za trajnostni razvoj na področju gozdarstva, lesarstva in zdravstva ter sledijo želji »biti še boljši« in motu »pridi po znanje in uresniči svoje sanje«.

Pripravila: Tomaž Ščuka, Tadeja Premrov