Če se je morda še pred kratkim marsikomu zdelo objavljanje na FB potrata časa, se je izkazalo, da se je tistim, ki so vztrajno vlagali v širjenje kroga svojih virtualnih prijateljev in sledilcev, obrestovalo. Pogovarjali smo se z več uspešnimi kmeti, aktivnimi na FB. Nekateri imajo tudi svoje spletne trgovine, drugi jih načrtujejo. Vsi so nam pritrdili, da je FB medij, ki z relativno majhnimi stroški doseže kar najširši krog potencialnih kupcev.

Na FB je priporočljivo redno objavljanje. Če želimo zgraditi odnos s svojimi sledilci, prijatelji, naj ne bodo vse objave prodajne, več naj bo nasvetov, receptov, zanimivosti, objav o našem delu … Odgovarjajmo na vprašanja sledilcev, da vidijo, da jih cenimo. To nam lahko vzame veliko časa, a prav te malenkosti štejejo in se obrestujejo.

NAKUPI SO VEČJI, A MANJ POGOSTI
V strahu pred okužbo in pred izolacijo so si ljudje napolnili shrambe in kupovali več kot sicer. Kmetije, vajene ustaljenih prodajnih kanalov, so se morale novim razmeram hitro prilagoditi in si temu primerno organizirati delo.

Martin Marko iz sadjarsko-živinorejske kmetije v Pesnici nam je povedal, da je bil njihov glavni prodajni kanal tržnica v središču Maribora, doma sadja skorajda niso prodajali. »Tako je bilo pred pandemijo, zdaj pa se je vse spremenilo. Prodaja na sobotni tržnici pred začetkom karantene je bila nenormalno dobra, tega nismo pričakovali. Po dveh urah sva z očetom prodala vse, zato so nama domači na tržnico pripeljali še več jabolk. Ljudje so pokupili vse in si naredili zalogo hrane. Naslednji teden je bila slika drugačna – vsaka druga miza je bila prazna, kupcev je bilo malo. Se je pa že drugi teden karantene zelo povečala prodaja na domu. O svoji ponudbi in dostavi obveščamo ljudi tudi prek spleta. K nam prihajajo ljudje, ki jih še nikoli nismo videli. Kličejo nas, nam pišejo in naročajo večje količine kot običajno. Skoraj vsak dan dostavljamo jabolka, ne samo okoli Maribora, ampak tudi veliko dlje. So pa to hitri nakupi, stranke prevzamejo naročeno, ohranjamo varnostno razdaljo in med nami ni pogovora. Izpada prodaje nimamo, prodamo več kot prej. Kupci raje pridejo na kmetijo, kot da gredo v trgovino.«

Prodaja sira in mlečnih izdelkov iz kozjega in kravjega mleka na tržnici v Račah je bila pomemben prodajni kanal za sirarja Andreja Frešerja iz Frama: »Po zaprtju tržnice nas je kontaktiralo veliko zvestih strank, ki so želele naše izdelke, zato smo jih povabili k nakupu na naši kmetiji. Pred domačo prodajalno smo postavili mizico, na kateri stranke čakajo naročeni izdelki. Upoštevamo vsa zdravstvena priporočila, s kupci nimamo stika. Zato so nujna predhodna naročila in najava prihoda, plačilo opravijo prek spletne banke. Več dostavljamo na dom. Ljudje si naredijo večjo zalogo, da jim ni treba kupovati tako pogosto, kot so bili vajeni.« Svoje izdelke redno promovirajo na FB strani. »Ker nimamo svoje spletne trgovine, smo se povezali s Turistično kmetijo pri Baronu, ki na svoji spletni strani ponuja tudi naše izdelke,« je povedal Frešer. 

Prodajo drobnega peciva in drugih izdelkov s krajšim rokom uporabe, ki jih ponujajo na Kmetiji Žitnik v Starošincah, prodajajo pravično, da je za vse dovolj. »Svojim kupcem smo prijazno povedali, da lahko kupijo le omejeno količino izdelkov. Za to smo se odločili, da bi preprečili nepotrebno kopičenje zalog in bi kupci viške izdelkov pozneje celo zavrgli. Delimo pravično,« nam je povedala Rosmarie Žitnik. Tudi pri njih poteka prodaja brez stika: »V naprej naročeni izdelki kupce pričakajo na klopci pred pekarno, opremljeno z imenom. Ko prevzamejo naročeno, denar odložijo v nabiralnik.« Žitnikova nam je še povedala, da je Facebook dober promocijski kanal: »Objavili smo, da imamo višek fižol in ga takoj prodali.«

Vsi naši sogovorniki so aktivni na Facebooku, na katerem promovirajo svojo ponudbo in ljudi vabijo k nakupu. V tem času se je prodaja prek spleta močno povečala, saj se s tem lahko izognemo izpostavljanju okužbi.

POSPEŠEVANJE PRODAJE NA SPLETU

Nekaj naših sogovornik že ima svojo spletno trgovino. Med njimi tudi Matic Vizjak s Kmetije Vizjak iz Šmarja pri Jelšah. Pravi, da se jim je v tem času prodaja prek spleta močno povečala. Tega pa ne pripisuje le koronavirusu temveč predvsem temu, da ima več časa, ki ga lahko posveti promociji spletne prodaje na družbenih omrežjih. »Temu pa sledi tudi rezultat. V enem tednu smo naredili več prometa, kot ves pretekli mesec,« pove Vizjak, najbolj prodajan izdelek pa je izdelek, ki vsebuje čebelje pridelke: med, cvetni prah, propolis in matični mleček in pomaga k dvigu odpornosti.

Prek FB strani in Instagrama k nakupu v spletni trgovini spodbuja tudi aktualni Inovativni mladi kmet Igor Paldauf iz Vučje vasi. »Pri tem smo uspešni, saj se je prodaja prek spleta povečala, obiski kupcev v prodajalni BeEko na kmetiji pa so redkejši.«  

Tudi na Posestvu Sončni Raj na Vodolah se trudijo najti način za nadomestitev izpada prihodka, ki so ga pričakovali v tem času. Kot nam je povedal Bogdan Mak jih je pandemija najbolj prizadela zaradi preložitve odprtja Fontane vin, ki naj bi uradno začela delovati prav te dni. »Trenutno so naši prihodki le iz spletne prodaje. Novim razmeram smo se prilagodili tako, da na FB strani dnevno objavljamo zanimive izdelke z naše kmetije in kupce spodbujamo k nakupu.« Naročeni izdelki jih čakajo na dogovorjenem mestu, plačajo preko banke ali s plačilno kartico. Tudi Mak razmišlja o povezovanju s kmetijami, ki ponujajo predvsem jajca, mleko in mlečne izdelke ter suhe mesnine, česar sami nimajo. Pri prodaji njihovih izdelkov pa opaža povečanje prodaje moke, zdroba in tinkture ameriškega slamnika, padla pa je prodaja izdelkov iz konoplje. Prodajo pospešujejo tudi z brezplačno poštnino nad 20 evri, naročilu pa priložijo še brezplačno masko, ki so jih zanje izdelale lokalne šivilje.

Janja Bernik iz Kmetije Punčar v Škofji Loka je te dni polno zasedena z dostavami na dom v okolici in po Ljubljani, bolj se posveča tudi promociji izdelkov na FB in drugih skupinah na tem družbenem omrežju. »Večkrat na teden objavljam recepte, v katerih je ena od sestavin kateri od naših izdelkov. Povpraševanje po lokalni hrani je večje, predvidevam da zaradi večje porabe, saj se vsi obroki pripravljajo doma, družine se več družijo za skupno mizo, pečejo kruh in ostale dobrote. Nekaterim je priročno, da jim ni treba v večje trgovske centre in hrano kupijo pri kmetu oziroma v manjših lokalnih trgovinicah. S tem pa se oskrbijo tudi s kakovostno in domačo hrano. Z moko in mlevskimi izdelki zalagamo manjše lokalne trgovine, kokošja jajca, več vrst moke in kaše ter hladno stiskano sončnično olje pa so na voljo tudi v prodajnem avtomatu na domačem dvorišču, ki ga redno razkužujemo,« je povedala Bernikova.

Sirar Boštjan Vreže iz Šmarij pri Jelšah je do pandemije polovico svojih izdelkov prodal v osnovne šole. »To je bil za nas dober prodajni kanal, izpad dohodka je 50 %, nadomeščamo ga z nekoliko več sirjenja. Ponudbo sirov bomo dopolnili s trdimi siri, ki zorijo dlje in bodo na zalogi. Prodaja v manjših trgovinah je stabilna, več pa prodamo na domu.« Vreže to pripisuje temu, da se ljudje zavedajo, da je možnost okužbe manjša, če kupujejo lokalno pri kmetu in ne v trgovinah.

Tudi na Kmetiji Pr’ Režen v Poljanski dolini poskušajo raven prodaje ohraniti z več reklame. »Objavljamo oglase v lokalnih časopisih in oglasnikih, največ pa stavimo na reklamiranje po družabnih omrežjih, saj v teh časih večina ljudi večino dneva preživi s telefonom v roki ali pred računalnikom,« nam je povedal Matej Ržek. Ker so nekoliko oddaljeni od mesta, prodaja na domu nikoli ni bila velika, zato so jih tudi pred pandemijo obiskovali le najavljeni kupci. »Navade kupcev so se zdaj spremenile. Kupujejo osnovna živila kot so kruh, jajca, moka …piškotov skoraj ne kupujejo več. Zavedajo se, da bodo nekaj časa brez služb in denar porabljajo racionalno za osnovna živila. ‘Dostava do vrat’ po Poljanski dolini pa se je povečala za 300 %, vsak dan naše izdelke dostavimo 10-15 gospodinjstvom. Strankam pripeljemo še topel kruh, ki ga po dogovoru pustimo v njihovi košari, ki jo postavijo pred vhodna vrata,« je povedal Matej, ki razmišlja tudi o spletni prodaji.

POSPEŠENA PRIPRAVA SPLETNE TRGOVINE

Pandemijo občutijo tudi na koroški kmetiji Krevh, na kateri so z zaprtjem šol in vrtcev čez noč ostali brez večjih odjemalcev. »Z našim mlekom in mlečnimi izdelki, ki jim jih dostavljamo, ustvarimo približno tretjino celotnih prihodkov iz naše dopolnilne dejavnosti,« nam je povedal Mitja Krevh. Tudi oni so se hitro prilagodili novim razmeram in več prodajo doma. »V toplejših dneh bomo pred trgovinico postavili manjši hladilnik, v katerem bodo izdelki čakali na prevzem. Stranke so začele kupovati več izdelkov hkrati, trikrat na teden izdelke dostavljamo strankam na dom. Tudi prodaja v jogurtomatih na šestih različnih lokacijah na Koroškem se je močno povečala, saj avtomat omogoča brezstični nakup, kar je v teh razmerah prednost. Opremili smo jih z razkužili za dezinfekcijo rok,« nam je povedal Mitja. »Pospešeno pripravljano tudi spletno trgovino, ki jo načrtujemo že dolgo, zdajšnje razmere pa so nas spodbudile, da jo končamo v čim krajše času. Z njo bo zbiranje naročil lažje in preglednejše.«

 Tik pred odprtjem spletne trgovine je tudi ekološki sirar Toni Kukenberger iz Trebnjega. Toni nam je povedal, da je povpraševanje po njihovih izdelkih tudi v tem času tako veliko, da komaj zadostijo povpraševanju. »V večjih trgovinah je prodaja zelo padla, vendar je v manjših, s katerimi sodelujemo, in doma, močno narasla. Naši redni kupci so le nekoliko povečali svoje nakupe, novi pa večinoma kupujejo več kot normalno. Naši izdelki (razen mleka) imajo rok trajanja več kot en teden, zato kupce spodbujamo, da si kupijo za vsaj toliko časa in s tem manjšajo število nakupov. V prodajalno ne spuščamo nikogar, sprejemamo samo plačilo s kartico – POS čitalnik smo prestavili k vhodnim vratom in ga oblekli v vrečko, da ga po vsaki uporabi razkužimo. Pri vratih imamo polico, na katero odložimo izdelke, kupec pa jih potem sam prestavi v svojo nosilno embalažo,« je še povedal Kukenberger. Redno objavljajo na družbenih omrežjih, v kratkem bo zaživela prodaja prek spletne strani www.ekosirarna.si.

Med karanteno ljudje več časa preživijo na spletu. Priljubljena so družbena omrežja, med Slovenci je najbolj priljubljen Facebook. Uporabljajo ga vse starostne skupine, na njem ima svoj profil več kot 1,2 milijona Slovencev, dnevno ga uporablja okoli 800.000 med njimi. Zato je to dobra priložnost za promocijo. Kot so nam povedali naši sogovorniki, je odzivnost ljudi izjemno hitra. Zato promocije na Facebooku ne gre zanemariti. Kmetije, ki že imajo spletne trgovine, pravijo, da se jim je prodaja na spletu med koronavirusom povečala. Seveda pa kupci ne pridejo sami, temveč jih tja vabijo prek različnih kanalov, najpogosteje prek Facebooka, kjer svojo ponudbo redno predstavljajo.

Žiga Kršinar iz Eko kmetije Kršinar iz Medvod pravi, da se njihov način prodaje ekološko prirejenega mesa ni spremenil. »Naše stranke o ponudbi obveščamo preko družbenih omrežij, predvsem Facebooka, sms sporočil in e-pošte. K nakupu jih posebej ne spodbujamo, saj so količine omejene, zaradi kakovosti pa se naši izdelki odlično prodajajo«. Pri predaji izdelkov na kmetiji so izjemno previdni: »Stika ni. Stranka ostane v svojem vozilu. Primerno zaščiteni ji v prtljažnik damo izdelke, tam pa nam stranka pusti kuverto s točnim zneskom plačila. Prevzeti denar pustimo v posebni škatli nekaj dni, ki jo potem segrejemo na višjo temperaturo in razkužimo.«

Kršinar nam je še povedal, da kupci povprašujejo tudi po drugih izdelkih, ki jih sami nimajo, zato se že povezujejo z ostalimi podobno mislečimi kmeti in urejajo še zadnje podrobnosti, da bodo organizirano dostavljali najrazličnejše pridelke in izdelke. »Po mojem mnenju je to izvrstna priložnost za kmetije, da prodajo vse direktno doma brez posrednikov. Je velika priložnost, da širši krog ljudi spozna, kaj je domača lokalna hrana in kako velika je razlika med lokalno doma pridelano hrano in tisto uvoženo. Želim si, da bodo potrošniki tudi po umiritvi razmer znali ceniti trud kmetov, ki se trudimo pridelati kakovostno domačo slovensko lokalno hrano.«

Optimizem ohranja tudi Matej Ržek, ki pravi, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega. »Menim, da so ti časi odlični za promocijo vseh slovenskih izdelkov, ne samo izdelkov iz kmetij. Kajti le z kupovanjem domačih slovenskih izdelkov bomo ohranili gospodarstvo in se izognili še večji krizi, ki bo sledila koncu pandemije. Z nakupom slovenskih pridelkov in izdelkov pomagamo kmetu, slovenskemu gospodarstvu in nenazadnje tudi sebi. »Ukop morma držat’« so besede župana občine Gorenja vas-Poljane Milana Čadeža in upam, da se s tem strinjamo vsi.