V razvoju človeštva so najvznemirljivejša iznajdba številke in dnevi, ki jim od nekdaj pripisujemo simbolne, vražne in mitološke pomene. Zakaj verjamemo, da so nekatera števila pravljična, posebno nevšečna in nesrečna pa je trinajstica?

Magija števil ima še danes pomembno vlogo. Imamo srečna in nesrečna števila, ki pa si jih ljudje velikokrat razlagajo po svoje. Po verovanju imajo največjo moč števila od ena do deset ali trinajst. Za človeka, ki se je rodil prvega v mesecu, pravijo, da bo srečen, vendar ni dobro imeti enice za hišno številko. V astrologiji je to število povezano z znamenjem ovna, s katerim se začne zodiakalni krog. Vsi, ki so rojeni v tem znamenju, bodo imeli enico za srečno številko, rojeni prvega ali desetega v katerem koli mesecu pa naj ta datuma izrabijo za pomembnejše podvige.

Za hišno številko ni dobro imeti tudi dvojke, ki je ženska »številka« in zato nestabilna. Egipčani so pogosto nosili dvoje peres, zataknjenih v svoja pokrivala – eno je pomenilo poštenost, drugo znanje. Tisti ljudje, za katere je dvojka srečno število, naj bi imeli dvojno osebnost in jih je zato težko razumeti. Taki naj bi »padali« iz ene skrajnosti v drugo.

O moči med ljudstvom najbolj priljubljene številke tri je v verovanju in vražah po vsem svetu nešteto primerov. Številka štiri ima zlasti na Daljnem vzhodu zlovešč sloves, ker naj bi bila povezana s smrtjo. V resnici je to le negativni vidik tega zelo močnega števila. Štirica namreč zaznamuje celoto, popolnost, Zemljo, elemente, vetrove, strani neba, štiri letne čase, kvadrat, ki je harmoničen red. Pravzaprav jo imajo ljudje od vseh števil za najsrečnejše, ker naj bi prinašala uspeh v materialnem življenju, hkrati pa višje vrline in kreposti.

»Ta, ki ima štirico, obogati, ampak hitro razda, zato redko ostane bogat.« Štirica je torej znamenje širokosrčnosti, »odprtih rok«.

Petica je magična številka, iz nje izhaja prva zvezdna figura – pentagram (peterokraka zvezda). Človek ima pet čutil, pet prstov na roki in pet na nogi. David je imel za boj zoper Goljata pet kamnov. Pri nekaterih ljudstvih velja človek, ki nima več »vseh petih«, za duševno prizadetega, kdor »ne more uporabljati vseh petih«, je nesposoben in bo kmalu postal »peto kolo«, torej nepotreben. Znak V za pet pomeni razprto dlan, iz dvojnega V pa je nastal znak × za deset, ki so ga ponazarjali z dvema prekrižanima dlanema.
Šestica pomeni ljubezen, zdravje, lepoto, srečo, priložnost. Vsak otrok ve, da je zmagovita številka na igralnih kockah. Tudi vsak gradbeni kamen ima šest ploskev. Šest je simbol za združitev nasprotij. Bog je ustvarjal svet šest dni, sedmi dan pa počival.

Štiriperesna deteljica

Za štiriperesno deteljico vsakdo ve, da tistemu, ki jo najde, prinaša srečo in se mu izpolni vsaka želja. Ključ vseh teh reči je skrit v tej številki: take so tudi štiri karte (srce, križ, pik in karo), ki so jih sprva uporabljali v magične, in ne igralne namene. Legenda pripoveduje, da je ob izgonu iz raja Eva smela vzeti s seboj le štiriperesno deteljico. Deteljo so vedno imeli za rastlino, ki odganja čarovnice, demone in zle sile ter varuje pred njimi ljudi in živali. Tistemu, ki jo ima spravljeno v predalu, med platnicami dobre knjige ali zataknjeno v gumbnici ali za klobuk, prinaša srečo in uspeh. Detelja je bila s tem simbolizmom povezana tudi s predstavo o posmrtnem vstajenju (duše), zato so jo nekoč sadili po grobovih.

»En listič je za slavo, en listič za bogastvo, en listič za zvesto ljubezen, en listič prinese sijajno zdravje – vse pa najdemo v štiriperesni deteljici,« pravi anglosaška pesem. Tudi po slovenski ljudski veri je štiriperesna detelja ali »štiriperka« rastlina, ki prinaša srečo. Zanimiva pa je vraža iz okolice Vranskega, ki pravi, da te deteljice ne smeš utrgati; lahko jo samo gledaš. Tako je nastal pregovor: »Srečno oko, ki jo gleda, in nesrečna roka, ki jo odtrga.« V Rožu na Koroškem so pravili, da pri kvartanju igralec največ dobi, če ima za klobukom štiriperko, vendar le, če jo ima zataknjeno po naključju, tako da zanjo ne ve.

V evropskem izročilu obstaja tudi nekaj vraž v zvezi s petperesno deteljo. Če najdeš tako, boš zelo obogatel ali pa postal nesrečen, če je hitro ne daš naprej. Če pa jo podariš, prinese srečo darovalcu in obdarjencu. Ponekod pomeni, da boš zbolel, če najdeš to redko deteljico. Tudi Slovenci vemo nekaj o tem: štiriperesna deteljica – sreča, petperesna – denar. In še to: Če ste bili razočarani v ljubezni, vam bo laže, če boste blizu srca nosili v modro svilo zavito deteljico.

Pravljična števila

Nekatera števila imajo poseben pomen v pravljicah. Najbolj priljubljena pravljična številka je trojka. Večinoma prinaša srečo, le redko nesrečo. Sreča ali nesreča naj bi imeli trojni vidik. Če se zgodi nesreča, bosta sledili še dve. Če je na vasi pogreb, bodo isti teden, mesec ali leto v istem kraju ali v bližini še trije. Pisma, darila in nenavadni obiskovalci prihajajo v troje. Pri trojki je pomembno ponavljanje: »V tretje gre rado« bodisi v pozitivnem bodisi v negativnem pomenu. Rimljani so verjeli, da se enake sanje, če pridejo trikrat zapored, gotovo uresničijo. Nosili so prstane, v katere so bili vdelani trije krokarji; to naj bi pripomoglo k zvestobi v ljubezni.

Pri nas so z močjo številke tri nastali pregovori: Vse dobre stvari so tri; V mlinu se trikrat pove; Tri babe, tri srake, pa je cel semenj … Nevesta je morala v moževi hiši trikrat obkrožiti ognjišče ali mizo. Kdor je v Prekmurju na Barbaro poleti trikrat letal okoli prosa, mu ga ptiči niso pozobali, v lendavski okolici pa vidiš v hišnem oknu vraga, če neseš na lucijino trikrat lesen stolček okoli hiše. Na Murskem polju so nekdaj govorili, da mora na štefanovo, na konjski praznik, gospodar prejezditi tri fare. Kmet pokropi njivo z blagoslovljeno vodo trikrat, se trikrat prekriža ali izreče tri molitve. V obredne in magične namene rabijo tri zrna pšenice, tri jabolka, trije grozdi, tri leskove šibe, trije fižoli …

Človeka zaznamujejo v življenju trije pomembni dogodki: rojstvo, poroka in smrt. Trije svetovi naj bi obstajali: eden na nebu, drugi na zemlji in tretji pod njo. Mitični junaki so imeli trojno moč: tri glave, tri srca ali tri življenja, v pravljicah nastopajo trije kralji, trije bratje, dejanja trajajo tri dni in tri noči, hodijo čez tri gore in tri dole …

Tudi sedmica je priljubljeno ljudsko število. Je srečno in pravljično: zmaj ima sedem glav … V vsakdanjem življenju naj bi bil sedmorojeni otrok posebno srečen, sedmi sin sedmega sinu pa naj bi imel nadnaravne sposobnosti. Srečen je tisti rojstni datum, ki je deljiv s sedem. Ljudje verjamejo, da se človekova osebnost vsakih sedem let popolnoma spremeni, zato se v takem obdobju lahko znebimo slabih navad.

Sedem konjskih podkev obvaruje hišo zla, sedem ptičev, ki letijo skupaj pod nebom, pa napoveduje veliko srečo ali veliko nesrečo. Sedmi dan je sedmina, v sedmih dnevih je Bog ustvaril svet … Tudi Biblija pozna priliko o sedmih suhih in sedmih debelih kravah ter mnoge druge.

Slovenska rekla pa pravijo: Čez sedem let vse prav pride; Sedem let brez duše živi; Vse pride na dan, če prej ne, pa čez sedem let; Sedem let moraš na enem kraju ostati, če hočeš ljudi prav spoznati.

Osmica v ljudskem verovanju in vraževerju nima posebne vloge, devetica kot simbol nebes izhaja iz pravljičnega kraja – deveta dežela, ki je za devetimi gorami in devetimi vodami, kjer se cedita med in mleko. Zato tudi devetkrat pometejo v Prekmurju na sveti post sobo, da imajo čisto žito brez sneti, po devetkratnem pometanju pa tudi lisica ne more odnesti kokoši. Kdor je na Gorenjskem pokusil devet poprtnjakov (božičnih kruhov), je postal močan za devet korenjakov. Tudi desetica ni preveč upoštevana (deseti brat je moral iti od doma), izjema je le deset zapovedi, ki narekujejo moder in pravilen način življenja. Zelo nesrečna je številka enajst, ljudstvo ji pravi »hudičev ducat«, dvanajst pa je zaokrožena številka, ducat, in zelo pomembna.

Usodna trinajstica

Že Rimljani so to število sovražili in ga imeli za simbol smrti, propada in nesreče. Kristusove zadnje večerje se je udeležilo trinajst ljudi. Kristus pa je umrl na križu zaradi izdaje trinajstega med njimi, Juda Iškarijota. V krščanstvu je zato trinajst število, ki simbolizira nezvestobo in izdajo. Zato je tudi trinajsti v mesecu zelo nesrečen dan: zlasti za poroke, začetek daljšega potovanja … Ker je po izročilu Kristus umrl v petek, je ta dan, še posebno petek trinajstega, zelo slab. Še slabši pa je torek trinajstega.

Trinajstice se zlasti bojijo v zahodnem svetu, najbolj pa v Ameriki. V hotelih in javnih poslopjih, na primer nebotičnikih, pogosto ni trinajstega nadstropja ali sobe številka trinajst. V Angliji in Ameriki se ogibajo tudi hišni številki trinajst, nočejo je nad vrati trgovine ali delavnice. V Parizu bomo komaj našli hišo, ki bi imela to številko. Francozi rečejo namesto trinajst raje dvanajst bis (12 dvakrat). Prav tako je zelo slabo, če trinajst ljudi sedi za mizo pri večerji. Tedaj so v meščanskih in plemiških krogih hitro še koga povabili, da je prisedel, ali pa je gospodinja večerjala v drugi sobi.

Povzeto po knjigi Damjana J. Ovsca Vraževerja sveta, Založba Kmečki glas