Hoste so zelo razširjene trajnice pri nas. Najdemo jih skoraj na vsakem vrtu. So zelo uporabne, z njimi zasadimo senčna mesta, kjer večina drugih rastlin ne uspeva. Zelo tudi popestrijo grede s trajnicami, saj se zaradi svoje strukture odlično kombinirajo z drugimi rastlinami.

Žlahtnitelji so ustvarili različne vrste in sorte: barve listov od rumene do zelenomodre in dvobarvne, oblike listov od skoraj okroglih do suličastih. Hoste so lahko velike le nekaj centimetrov ali pa zrastejo tudi do meter visoko in več kot meter v premeru. Niso pa cenjene samo zaradi zanimivih listov, temveč tudi zaradi cvetov, ki lahko pri nekaterih sortah dišijo. Barve cvetov so največkrat bele ali vijolične. Tako liste kot cvetove host lahko uporabljamo v različnih svežih cvetličnih aranžmajih.

VLAŽNA TLA

Hostam najbolj ustrezajo hranilna in vlažna tla. V peščenih in težkih tleh ne bodo uspevale najbolje. Za svojo normalno rast potrebujejo vlago. Če so brez vlage daljše obdobje, bodo začele veneti, listi rumeneti in propadati. Takrat jih je treba zaliti. Znova bodo pognale liste, a bodo manjši kot prej.

V slabši zemlji z malo hranili je potrebno dodajanje hranil s primernimi gnojili. Za izboljšanje hranljivosti zemlje lahko poskrbimo z dodajanjem dobro preperelega komposta. Pretirano gnojenje ni priporočljivo, saj bodo hoste prerasle in bodo pretegnjene. Najlepše so na senčnih predelih vrta. Za svetlo senco so najprimernejše sorte z zelenimi listi. Pisanolistne hoste (zeleno bele, zeleno rumene) ne prenašajo sonca, saj jim ožge svetle dele listov. Prav tako zanje ni priporočljiva globoka senca, ker jim začnejo svetli deli zeleneti.

PRIMERNE TUDI ZA POSODE

Hoste se dobro obnesejo tudi, če so posajene v posode. Pri tem moramo poskrbeti za redno zalivanje in vzdrževanje vlage. Ko rastline posodo prerastejo, jih presadimo v večje ali pa jih razdelimo na manjše dele in jih znova posadimo v enako velike lonce.

Hoste ne potrebujejo posebne nege. Ko odcvetijo, porežemo socvetja. Tako tudi preprečimo tvorbo semena. Odmrlo listje jeseni lahko pustimo kot hranilno snov (gnojilo), lahko pa ga odstranimo in damo na kompost.

TEŽAVE S POLŽI

Največjo težavo pri hostah predstavljajo polži, ki jih lahko objedajo, še preden dobro odženejo in zasijejo v vsej svoji lepoti. Znebimo se jih lahko tako, da jih pobiramo ročno ali jim nastavimo pasti, s katerimi preprečimo dostop do rastlin, ali pa jim nastavimo strupene vabe. Bolje jo bodo odnesle hoste, posajene v loncih. Te sicer lahko napadejo ličinke rilčkarja, ki jim pojedo korenine, a so napadi redki. Polži imajo raje hoste z zelenimi in rumenimi listi kot tiste z modrikastimi. Naslednja težava je gniloba korenin, ki je posledica zastajajoče vode. V tem primeru rastline presadimo na bolj primerna mesta, kjer je zemlja takšna, da zadržuje dovolj vlage, a voda odteka. Na mestih z zastajajočo vodo lahko naredimo drenažo in tako poskrbimo, da bo odvečna voda odtekla. Pri hostah, ki rastejo na sončnih predelih, listi rjavijo in so ožgani. Težavo odpravimo le tako, da hoste odstranimo s sonca.

Pripravila: Marjeta Hrovatin